Na Dnevu slovenskega lesarstva 2024 o prihodnosti lesne industrije

Shrani za kasnejše branje.

Le z nadaljnjimi inovacijami, investicijami ter prilagodljivostjo na spreminjajoče se tržne pogoje in tehnološki napredek bo lesarska industrija ostala konkurenčna in trajnostna v prihodnjih letih, so se strinjali udeleženci Dneva slovenskega lesarstva, ki je združil vodilne akterje in strokovnjake s področja lesarstva.

Bernard Likar, GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije

Zbrane sta na začetku nagovorila državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan ter Eva Knez, državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeležence so pozdravili še Rok Capl, direktor SPIRIT Slovenija, Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, in Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Nova generacija lesnih kompozitov je odprla vrata inovacijam in posledično visoko dodani vrednosti v sektorju lesarstva.

V zadnjem času smo bili priča pomembnim korakom v lesarski industriji, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju na vseh ključnih področjih – izdelkih, strojih in proizvodnji. Lesarstvo, tako v Sloveniji kot globalno, doživlja preporod, ki je rezultat več dejavnikov. Ozaveščanje o lesu kot okolju prijaznem materialu je povečalo zanimanje za njegovo uporabo, še posebej z razvojem modificiranega lesa in lesnih kompozitov. Nova generacija lesnih kompozitov je omogočila razvoj sodobne in drzne lesne arhitekture, kar je odprlo vrata inovacijam in visoko dodani vrednosti v tem sektorju, so poudarili sogovorniki na okrogli mizi.

Industrijski napredek je bil dosežen s tehnološkimi posodobitvami opreme, ki omogočajo prilagodljivost procesov in ustvarjanje dodatnih priložnosti. Investicijsko ugodno obdobje zadnjih 8-9 let je številnim podjetjem omogočilo, da so vlagala v organizacijo in stroje, kar je pripomoglo k hitrejšemu napredku in razvoju. Pri razvoju strojev je pomembno vlogo igrala dostopnost CNC tehnologije, ki je omogočila hitrejšo in natančnejšo obdelavo lesa ter uvajanje naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca, ki je optimizirala procese strojne obdelave.

Dogodek je potekal v soorganizaciji MGTŠ, Javne agencije Spirit Slovenija in GZS.

Potrebne so spremembe

Glede na trenutne trende in izzive bi bilo smiselno izvesti spremembe tako danes kot v prihodnosti. Poudarek bi moral biti na kakovostni leseni gradnji javnih objektov, ki bi temeljila na načelih zelenega javnega naročanja in uporabi lesa na trajnosten način. Pomembno je tudi avtomatiziranje procesov proizvodnje, kar bi moralo postati konstanten proces izboljšav v vsakem podjetju. Usmeritev v proizvodnjo izdelkov z več dodane vrednosti in kompleksnosti bi omogočila boljšo prilagodljivost na razdrobljenost naročil, ki se bo verjetno še povečala. Individualna proizvodnja za znanega kupca bi lahko bila odgovor na to izzivno temo.

Spodbujati je treba uporabo lesa v javnih projektih.

Ključno je vlagati tako v tehnološki razvoj z integracijo naprednih rešitev v strojno opremo kot tudi razvoj zaposlenih v lesarski industriji. Nenehno izboljševanje kompetenc zaposlenih bi zagotovilo povečanje dodane vrednosti v celotni industriji.

V prihodnosti je treba promovirati poklic lesarja s ciljem privabljanja in motiviranja mladih karierno usmerjenih posameznikov k vstopu v to industrijo. Ustvarjanje platforme za izmenjavo znanja in izkušenj bi lahko spodbudilo rast in inovacije v sektorju.

Ključni ukrepi

1. Nadaljnje inovacije v materialih in tehnologiji: industrija bi morala še naprej razvijati nove materiale in tehnologije, ki omogočajo trajnostno uporabo lesa in povečujejo njegovo dodano vrednost.
2. Povečanje avtomatizacije in digitalizacije procesov: avtomatizacija in digitalizacija bi morala postati ključna prioriteta v proizvodnji, kar bi povečalo učinkovitost in konkurenčnost podjetij v industriji.
3. Vlaganje v razvoj človeških virov: pomembno je nenehno izboljševanje kompetenc zaposlenih in spodbujanje karierne rasti ter razvoja v lesarski industriji.
4. Spodbujanje uporabe lesa v javnih projektih: vlade bi morale spodbujati uporabo lesa v javnih projektih in vzpostaviti smernice za zeleno javno naročanje, kar bi ustvarilo dodatne priložnosti za rast in razvoj industrije.
5. Promocija poklica lesarja in izobraževanje: industrija bi morala promovirati poklic lesarja med mladimi ter zagotoviti ustrezno izobraževanje in usposabljanje za prihodnje generacije delavcev v industriji. Z izvajanjem teh ukrepov bo lesarska industrija lahko ostala konkurenčna, trajnostna in inovativna v prihodnjih letih.