Shrani za kasnejše branje.
Na dogodku so se poklonili tako mladim tekmovalcem kot mentorjem, ki jih navdušujejo nad računalništvom in informatiko.
Maruša Boh
GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) je že tretjič podelilo nagrade najboljšim slovenskim tekmovalcem s področja računalništva in informatike. Najuspešnejši tekmovalci so prejeli priznanja za svoje dosežke, obenem pa smo izpostavili tudi trud, znanje in potencial vseh sodelujočih mladih talentov, ki soustvarjajo rešitve prihodnosti. Posebno priznanje smo namenili tudi mentorjem, ki imajo izjemno zaslugo, da se mladi sploh navdušujejo nad računalništvom in informatiko ter se odločajo za sodelovanje na tekmovanjih.
Andrej Brodnik, predsednik komisije za tekmovanja pri ACM Slovenija, ki je podelil nagrade mentorjem, je poudaril, da bi si prav vsak mentor zaslužil nagrado. Opozoril pa je na resno pomanjkanje primerljive digitalne izobrazbe v slovenskem šolskem sistemu, nekonkurenčnost slovenskih otrok z vrstniki v tujini in poglabljanje razkoraka med tistimi, ki si lahko kakovostno izobraževanje privoščijo, in tistimi, ki si ga ne morejo.
Igor Zorko, podpredsednik GZS, je poudaril, da je ključ do sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom v uvajanju predmeta računalništva in informatike ter prilagoditvi izobraževalnega modela spodbujanju razmišljanja, učenja in motivacije mladih, da so ambiciozni, zvedavi in odgovorni.
Inženirka leta 2024 Rebeka Kropivšek Leskovar je odprla pogled v razmislek o odgovorni tehnologiji in vlogi mladih v tem svetu. Mladim, še posebej dekletom, sporoča, naj ne obupajo, če se ne prepoznajo kot »tehnični tipi«: »Sama zase ne bi nikoli rekla, da sem tehnični tip človeka, prej umetniški, pa sem vseeno pristala v inženirskem poklicu. Moja ustvarjalnost mi je na koncu prišla najbolj prav.«
Uroš Ocepek, učitelj v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje in pionir uvajanja umetne inteligence v izobraževalni proces, vidi v umetni inteligenci veliko priložnost za izboljšanje pouka, tako za dijake kot za učitelje. A ob tem opozarja, da so ob priložnostih tudi nevarnosti. Po njegovem mnenju slovenski šolski sistem še ni pripravljen na integracijo naprednih tehnologij. »Ključno je sistematično učenje osnov algoritmov in podatkovnih struktur, projektno delo, mentorstvo, povezave z univerzami in podjetji ter vključevanje v reševanje konkretnih lokalnih izzivov.«
Prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani meni, da je zavest o moči UI danes v industriji že močno prisotna. »Industrija zaposluje vedno bolj izobražen kader na tem področju, kar olajšuje komunikacijo in prenos znanja. Glavni izzivi pa ostajajo ambicioznost industrije, pripravljenost raziskovalcev in ustrezno financiranje prenosa v prakso.«
Predsednik ACM Slovenija Ljupčo Todorovski je mladim položil na srce, naj ostanejo samozavestni in vztrajni. Tekmovanja iz računalništva in informatike so zanj ključna priložnost za mlade, še posebej dokler ti predmeti niso obvezni v šolskem sistemu.
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je poudaril, da zbornica vidi svojo vlogo povezovalca med gospodarstvom, izobraževalnim sistemom in mladimi talenti. Če želimo dolgoročno okrepiti digitalno konkurenčnost Slovenije, moramo vlagati v razvoj digitalnih poklicev in ustvarjati okolje, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti, inovativnosti in povezovanju z industrijo.
Iskrena zahvala tudi našim podpornikom:A1 d.o.o. , Advant d.o.o, Epilog d.o.o, Huawei d.o.o, Seyfor d.o.o, SID banka d.o.o, Telekom Slovenije d.o.o, ZZI d.o.o in Žejn d.o.o.
