Shrani za kasnejše branje.
Na jubilejnem 20. Vrhu slovenskega gospodarstva so gospodarstveniki soglasno poudarili potrebo po novem razvojnem zagonu, programu »Made in Slovenia 2035«, ki naj Sloveniji odpre pot med najnaprednejša evropska gospodarstva.
Mag. Tajda Pelicon in Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje, foto: Tadej Kreft
20. Vrh slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije na Brdu pri Kranju, je zbral več kot 500 podjetnikov, vodilnih iz gospodarstva, predstavnikov politike in strokovne javnosti, ki so razpravljali o prihodnosti slovenskega razvoja. Glavno sporočilo srečanja je bilo jasno: čas je za skupni, dolgoročni razvojni program Made in Slovenia 2035.
Program, ki zajema 88 ukrepov na devetih področjih, napoveduje kar 19,2 milijarde evrov novih investicij ter obljublja 48-odstotno rast BDP do leta 2035 v primerjavi z letom 2024. Ustvaril naj bi 55.000 novih ali ohranjenih delovnih mest, ki bi sicer izginila zaradi tehnoloških in strukturnih sprememb v gospodarstvu.
Slovenija je na prelomnici
»Slovenke in Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo iz majhnosti ustvariti prednost. Postali smo izvozno gospodarstvo, vpeto v globalne verige vrednosti, s podjetji, ki uspešno tekmujejo na najzahtevnejših svetovnih trgih. Toda razvojni model, ki nam je prinesel stabilnost in blaginjo, se izteka. Slovenija in njeno gospodarstvo sta danes na prelomnici. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih šestih letih. Na inovacijskih lestvicah ne naredimo preboja iz ‘zmernih’ v ‘vodilne’ inovatorje. Produktivnost in investicije stagnirajo že več kot desetletje. Zaradi visokih davščin tudi nismo atraktivna destinacija za človeški kapital, ki ustvarja, in smo ena redkih držav v Evropi brez globalno pomembnega startupa. To so jasni signali, da potrebujemo nov razvojni zagon,« je uvodoma poudaril Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Tibor Šimonka, predsednik GZS, o nujnosti novega razvojnega zagona slovenskega gospodarstva.
»Nujno je, da prihodnji razvoj ciljno osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo. V središče zato postavljamo osem strateško pomembnih gospodarskih področij, katerih podjetja ustvarijo 69 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva in so izvozno naravnana, so produktivna z nadpovprečno dodano vrednostjo, vključujejo več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih in imajo za Slovenijo strateški pomen, vključno z investicijskim potencialom,« je pojasnila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je predstavila program osmih strateško pomembnih panog, gospodarski minister Matjaž Han pa poudaril, da lahko le s sodelovanjem dosežemo nov razvojni zagon.
Kot je pojasnila, so v programu za osem strateško pomembnih skupin panog opredeljeni ključni izzivi, strateške usmeritve in naložbeni načrti za obdobje 2026–2035, pri čemer bodo gospodarstvo in podjetja svoje naredila, za preboj pa je nujna tudi aktivna vloga države, ki mora oblikovati predvidljivo poslovno okolje ter s spodbudami podpirati razvoj in rast podjetij. Posebej je poudarila, da bodo gospodarstvo in podjetja svoje naredila, vendar je za preboj nujna tudi aktivna vloga države, ki mora oblikovati predvidljivo poslovno okolje ter s spodbudami podpirati razvoj in rast podjetij.
»Program Made in Slovenia 2035 je konkreten glas slovenskega gospodarstva. Naj ga politika ne presliši – od danes naprej bomo politiko in prihodnje vlade merili po izvrševanju tega programa,« je dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
Pomemben poudarek vrha je v svojem nagovoru prispevala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila ključno vlogo gospodarstva pri razvoju države. Poudarila je, da je »temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo«. Po njenem mnenju Slovenija nujno potrebuje jasno vizijo, dolgoročno strategijo ter predvsem predvidljivo poslovno okolje, ki bo spodbudilo nadaljnji razvoj in privabilo nove naložbe.
V svojem nagovoru se je predsednica dotaknila tudi vrednot, na katerih naj temelji prihodnji razvoj družbe, prav teh, ki jih GZS izpostavlja v Manifestu osmih zavez za Slovenijo do leta 2035. »S temi zavezami kot temelji in cilji lahko verjamemo v prihodnji razvoj, ki bo krepil našo skupnost. Slovenija mora do leta 2035 postati država, ki spodbuja, in ne zavira. Država, ki ne varuje pred uspehom, temveč pred povprečnostjo. Slovenija, ki vsakemu omogoča, da postane najboljša različica sebe. To je družba, kjer je delo znova vrednota, kjer uspeh ni sumljiv, temveč spoštovan – in se ga veselimo.«
Made in Slovenia 2035: 9 področij, 88 ukrepov
Pri davčnem okolju je potrebo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja.
Na področju konkurenčnih cen energije so poleg zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike predlagani znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.
Za dostop do financiranja se predlagajo raznoliki finančni inštrumenti za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori.
Med predlaganimi ukrepi na področju internacionalizacije so zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti.
Pri učinkovitosti države je med drugim nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje.
Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
Na področju kadrov so med drugim nujni vzpostavitev nacionalne platforme za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti.
Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.«
Program Made in Slovenia 2035 je nastajal z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana in glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca.
Vladna podpora in zaupanje v sodelovanje
Podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je vlada v času različnih kriz, med katerimi sta bili energetska kriza in poplave, gospodarstvu stala ob strani in pomagala z različnimi ukrepi, išče pa rešitve tudi za druge izzive. Na koncu se je minister zbranim zahvalil za njihov prispevek k razvoju države. »Hvala vam – podjetnikom, delavcem, raziskovalcem, inovatorjem, izvoznikom in vsem, ki verjamete, da ima Slovenija prihodnost. Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo slikati samo v negativnih barvah nepošteno,« je dejal minister.
Gospodarski minister Matjaž Han je povedal: »Program prihaja v pravem trenutku. Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo nov družbeni dogovor. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, spoštovanjem in znanjem pridemo do rezultatov, ki si jih vsi želimo. Do Slovenije, na katero bomo ponosni.«
Pomemben del razprave je predstavljal tudi pogled iz tujine. Med govorniki so bili ugledni tuji strokovnjaki in gospodarstveniki. Jeffrey D. Sachs, svetovno znani profesor ekonomije, je poudaril, da mora biti Evropa enotna, združena in samostojna, ne zgolj odvisna od ZDA, in da mora reševati praktične izzive, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije. Prihodnost pa vidi v digitalni in zeleni ekonomiji. Evropa je v tem smislu že izgubila nekaj časa. Kitajska se je medtem razvila v izjemno konkurenčno gospodarstvo, predvsem zaradi trdega dela in strateškega razvoja v teh panogah. Če bo evropsko gospodarstvo uspešno in če bo v regiji mir, bo uspešna tudi Slovenija, meni. Zavzel se je, da Slovenija aktivno podpira evropsko diplomacijo, ki temelji na miru in sodelovanju, ne pa na naraščajočih izdatkih za obrambo.
Frank Niederländer, podpredsednik za javne zadeve za Evropo v družbi BMW Group, je izpostavil, da potrebujemo novo paradigmo, ki bo v ospredje postavila inovacije. Ponovno moramo vzpostaviti jasnost naših vlog – vlada mora zagotoviti jasne okvire in cilje, industrija pa naj poskrbi za inovacije in tržne rešitve.
Po besedah razvojne inženirke, inženirke leta 2023 Ljupke Vrteve je »program Made in Slovenia 2035 prava pot, ker postavlja človeka – znanje, mentorstvo in razvoj – v središče našega gospodarstva.« Podjetja in posamezniki morajo po njenem mnenju ustvarjati okolje, kjer se ljudje učijo, napredujejo in si upajo predlagati spremembe, »država pa naj pomaga z manj birokracije, bolj prilagodljivimi izobraževalnimi programi in davčnimi spodbudami za razvoj kadrov. Slovenija naj bo država, kjer vsak mladi z znanjem dobi priložnost, kjer vsak mentor pusti sled, in kjer vsak uspeh nosi podpis – Made in Slovenia.«
Tem mislim so se nato pridružili tudi številni slovenski gospodarstveniki, ki so poudarili pomen sodelovanja, poguma in vizije.
»Akcijski načrt Made in Slovenija se fokusira na branže, kjer imajo naša podjetja močno domensko znanje. A potrebujemo preobrazbo. In odprt inovacijski ekosistem, ki bo povezal podjetja, start-upe, raziskovalne inštitute ter univerze. Naša bogata domenska znanja in obsežni podatki ne smejo ostati v silosih, temveč jih moramo deliti s pomočjo skupnih platform in projektov. V teh časih potrebujemo tudi podporo države,« je izpostavila Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in Srbija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Ljudje so po njenih besedah »srce vsake inovacije in digitalne preobrazbe. Čeprav smo verjetno zadnja generacija voditeljev, ki je še vodila samo ljudi – vse naslednje bodo vodile ljudi in agente umetne inteligence. Zato je nujno spreminjati in prilagajati izobraževalne programe v smeri interdisciplinarnosti, podjetja pa moramo vlagati v vseživljenjsko učenje svojih zaposlenih. Imamo vizijo: ravno prav velika Slovenija v osrčju Evrope kot vzor agilnega, trajnostno naravnanega gospodarstva. A sedaj je čas za akcijo. In zanjo smo odgovorni voditelji iz vseh sfer družbe.«
Tudi dr. Miha Bobič, vodja poslovne enote Regulacijska oprema v stavbah v Danfossu, gospodarski program Made in Slovenia ne razume »zgolj kot napis na nalepki.« Dodaja, da pomeni »preobrazbo najprej nas samih, naših podjetij in na koncu države.« Potrebne so reforme, ki so korenite spremembe, ne lepotne korekcije ter ukrepi, kot so predvideni v programu Made in Slovenia. »Takrat in samo takrat bo gospodarski program Made in Slovenia zablestel v vsej svoji polni moči.«
Generalni direktor Cosylab dr. Mark Pleško je predlagal, da »Made in Slovenia 2035« ponotranjijo vse stranke, morda tudi, da se pod njega podpišejo. Gospodarstvo in cela družba potrebujejo varnost, zanesljivost. Ob tem Pleško dodaja, da program imamo, sedaj pa ga je treba operacionalizirati v gospodarstvu in po ministrstvih. »Izvedba bo odločila, ali bomo 2035 ponosno rekli Made in Slovenia – ali pa Missed in Slovenia.«
Podjetnik Tomaž Erjavec je prepričan, da mora Slovenija svoje partnerstvo razširiti s Kitajsko kot globalno silo in največjim trgom, z Indijo kot prihodnjo supervelesilo in digitalno demokracijo, s Singapurjem kot logističnim in finančnim vozliščem, z Južno Korejo kot tehnološkim velikanom ter z Etiopijo kot predstavnico hitro rastoče Afrike. »Če bomo znali povezati vse te svetove, lahko postanemo most prihodnosti.« Ob tem dodaja, da »če lahko nekatere evropske države postanejo davčne oaze za multinacionalke, potem lahko mi ustvarimo razvojne oaze … Vprašanje ni, ali si lahko privoščimo vlaganja v razvoj. Pravo vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da jih ne naredimo.«
Jožetu Colariču zlati red za zasluge
Poseben trenutek vrha je bila podelitev zlatega reda za zasluge predsedniku uprave Krke, Jožetu Colariču, za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega gospodarstva in farmacevtske industrije ter za družbeno angažirano mecensko dejavnost in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju.
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču podelila zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva.
Ob prejemu odlikovanja je Jože Colarič dejal, da ga sprejema »z globoko hvaležnostjo, s ponosom in z veliko mero odgovornosti. A želim poudariti, da ga ne doživljam kot priznanje zgolj meni osebno, temveč kot poklon delu, znanju in zavzetosti sodelavk in sodelavcev Krke. Krka je dokaz, da se lahko iz majhnega okolja rodi globalna zgodba. Da se lahko iz znanja, odločnosti in vrednot zgradi podjetje, ki pušča sledi. Smo partner zdravstva, gospodarstva in družbe. Smo podjetje, ki ne išče bližnjic, temveč gradi mostove. In smo podjetje, ki verjame, da je prihodnost v sodelovanju, odgovornosti in pogumu za trajnostne odločitve.«
Skupaj za preboj do leta 2035
Udeleženci vrha so se strinjali, da je Slovenija na prelomnici, ko se odpirajo nove priložnosti za skupno delovanje. Gospodarstvo, znanost in politika imajo zdaj možnost, da z združenimi močmi začrtajo jasno razvojno pot in oblikujejo prihodnost države. Program Made in Slovenia 2035 pri tem predstavlja ambiciozen, a hkrati uresničljiv načrt, ki lahko Sloveniji zagotovi trajnostni gospodarski preboj ter samozavestno mesto v evropskem in svetovnem prostoru.
Vodilo pri pripravi programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda.
Manifest za Slovenijo 2035
Na Vrhu je bil predstavljen tudi Manifest za Slovenijo 2035, ki je del gospodarskega programa. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da z manifestom želijo slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam, saj se zavedajo, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega pravega mesta.
20. Vrh slovenskega gospodarstva
Kje stojimo leto dni po sprejetju Deklaracije 2024?
Deklaracija 2024, sprejeta na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva, je vključevala predloge ključnih ukrepov za zagotovitev stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter energetske, prehranske in kibernetske varnosti Slovenije.
Na področju konkurenčnega poslovnega okolja ni bilo sistemskih razbremenitev podjetij, enako razen manjših davčnih sprememb pri boljši obravnavi v tujini izobraženih kadrov ni prišlo do prenove področja davkov in prispevkov – davčni primež se je le še povečal. Industrijsko oziroma gospodarsko strategijo pa je začela pripravljati kar GZS.
Na področju energetske varnosti ni bilo napredka na aktu o omrežninah in nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Predsednik vlade je imenoval skupino strokovnjakov, ki bi določila za Slovenijo najbolj optimalen energetski sistem, vendar z delom še niso končali. Namesto tega so gospodarske organizacije skupaj z neodvisno strokovno skupino pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana pred časom predstavili obsežno študijo, ki dokazuje, da je za Slovenijo najbolj optimalen scenarij kombinacija jedrske in OVE energije, zato je nadaljevanje priprav na projekt JEK2 pomemben in pozitiven korak v pravo smer.
Na področju prehranske varnosti so bili narejeni prvi koraki v smeri priprave prihodnje vizije »Naše kmetijstvo in hrana do leta 2040« ter pripravljeni predlogi zakonov, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznejših ukrepov v smeri večje samooskrbe.
Na področju kibernetske varnosti kljub konkretnim predlogom GZS ni bilo konkretnih spodbud za gospodarske subjekte za izboljšanje kibernetske varnosti, nacionalni center za kibernetsko varnost pa tudi nima vloge kompetenčnega centra. Narejen je bil sicer korak z uvedbo obveznega predmeta računalništva v 7. razredu osnovne šole, vendar bo za dolgoročno digitalno odpornost družbe potrebno računalništvo in informatiko vključiti po celotni izobraževalni vertikali.
PODKAST: Kako lahko Slovenija postane zgodba o uspehu do leta 2035?
Prisluhnite podkastu, v katerem razkrivamo, kako je nastajal in kaj prinaša nov 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. O tem, zakaj je bil program potreben, kje so največji izzivi in kako lahko postane kompas slovenskega razvoja, sta spregovorila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, ter prof. dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je skupaj z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem vodil pripravo programa. V pogovoru boste izvedeli, zakaj se dosedanji razvojni model izteka, kje Slovenija izgublja konkurenčnost, katera so ključna področja prihodnjega preboja in kako lahko država z javnimi politikami učinkoviteje podpira izvedbo predlaganih ukrepov.
PODKAST: Kako lahko Slovenija postane zgodba o uspehu do leta 2035?
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar o viziji razvoja Slovenije, ki spodbuja uspeh in ustvarjalnost.
Martin Bajželj, vodja Sektorja za objavljanje in komuniciranje na Statističnem uradu RS (SURS), je spregovoril o statistiki.
Vrh slovenskega gospodarstva je združil vodilne predstavnike podjetij, politike in stroke.
Podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič se je zahvalil gospodarstvu za prispevek k razvoju države.
Frank Niederländer, podpredsednik BMW Group za Evropo, je poudaril potrebo po novi paradigmi, ki v ospredje postavlja inovacije.
Profesor Jeffrey D. Sachs je spregovoril o poti »od globalnega pogleda do Evrope in Slovenije«.
Dr. Mark Pleško je dejal, da mora program Made in Slovenia 2035 postati skupna zaveza vseh in da bo o uspehu odločila njegova izvedba.
Ljupka Vrteva, je poudarila, da program Made in Slovenia 2035 postavlja človeka, znanje in razvoj v središče slovenskega gospodarstva.
Podjetnik Tomaž Erjavec je izpostavil pomen povezovanja Slovenije z vodilnimi svetovnimi gospodarstvi.
Dr. Miha Bobič je dejal, da program Made in Slovenia pomeni preobrazbo podjetij in države, ne le simbolično oznako.
Medeja Lončar je poudarila pomen odprtega inovacijskega okolja in vlaganja v znanje za trajnostni razvoj Slovenije.
