Shrani za kasnejše branje.
Direktiva (EU) 2024/1785, objavljena 15. julija v Ur. l EU, s ciljem preobrazbe industrije za čistejšo, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 razširja in poglablja dosedanje zahteve ter uvaja tudi nove za industrijske naprave in dejavnosti, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje.
Antonija Božič Cerar, GZS, Služba za okolje, podnebje in energijo.
Direktiva nadgrajuje direktivo o emisijah iz industrije iz leta 2010, bolj znano po kratici IED. Države članice morajo novosti prenesti v svoj pravni red do 1. julija 2026. Sprememba direktive ni ambiciozna z vidika možnosti pospešitve postopkov izdaje dovoljenj. Predvideva celo, da morajo države članice šele do 31. decembra 2035 razviti sisteme za elektronsko izdajanje dovoljenj z uvedbo elektronskih postopkov.
Do zmanjšanja emisij z novimi tehnologijami
Zahteve na področju emisij iz industrije bodo morale biti bolj usklajene z zakonodajo na področju kemikalij, nevarnih snovi ter zaščite voda. Direktiva tlakuje pot do korenite industrijske preobrazbe z uporabo prebojnih tehnik, ki so še v nastajanju, s spremembo zasnove ali tehnologije celotne naprave ali njenega dela oziroma nadomestitvijo obstoječe naprave z novo. Ob celostni optimizaciji in zmanjšanju skupnih okoljskih vplivov naprave se ne bi smeli povečati negativni učinki na posamezne prvine okolja. Nove tehnike naj bi omogočale tudi občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot to velevajo cilji podnebne nevtralnosti do 2050.
Vloga inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije
Nastajajoče tehnike so imele že do sedaj svoje mesto v posameznih panožnih referenčnih dokumentih, ki so podlaga za določanje zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah panoge oziroma dejavnosti. Podporo hitrejšemu razvoju potrebnih novih tehnologij bo nudil nov inovacijski center za industrijsko preobrazbo in emisije. Center bo zbiral in preverjal informacije o inovativnih tehnikah, vključno z nastajajočimi in prelomnimi tehnikami, ki bodo lahko prispevale k zmanjšanju onesnaženja na najnižjo možno raven, razogljičenju, učinkoviti rabi virov in krožnemu gospodarstvu, manjši uporabi kemikalij oziroma uporabi varnejših kemikalij. Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje bo potrebno pridobiti za nekatere nove naprave in dejavnosti. Dodana je proizvodnja baterij s proizvodno zmogljivostjo 15000 ton baterijskih celic ali več na leto, ekstrakcija boksita, kroma, kobalta, zlata, železa, svinca, litija, mangana, niklja, paladija, platine, kositra, volframa in cinka na industrijski ravni. Znižuje pa se prag glede števila živali intenzivne reje perutnine in prašičev, kjer je izločena ekološka pridelava. Komisija je dobila nalogo, da oceni potrebo za obravnavo drugih emisij iz reje živali, zlasti goveda. Elektrolizi vode za proizvodnjo vodika je dodan prag proizvodne zmogljivosti, ki presega 50 ton na dan. Druga proizvodnja vodika ostaja brez praga zmogljivosti.
Zaključki bodo poleg opisov najboljših tehnik in nastajajočih tehnik ter z njimi povezanimi informacijami o emisijah in odpadkih vsebovali tudi ravni okoljske učinkovitosti za bolj učinkovito rabo virov, zlasti gospodarnosti rabe vode, surovin in energije s primerjalnimi vrednostmi porabe (benchmarki) ter zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo nevarnih snovi.
Pogoj za okoljevarstveno dovoljenje certificiran sistem ravnanja z okoljem
Že zdaj so zaključki BAT predvidevali, da morajo upravljavci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja imeti vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem. Po novem bo ta moral biti tudi certificiran s strani neodvisnih akreditiranih organov oziroma preveriteljev. Sistemi ravnanja z okoljem morajo biti prvič pregledani s strani tovrstnih preveriteljev do 1. julija 2027, nato pa vsaj vsaka tri leta. Določeni deli sistema ravnanja bodo morali biti dostopni javnosti. Ti obsegajo cilje okoljske politike na področju okoljske učinkovitosti in varnosti naprave. Določeni morajo biti za preprečevanje nastajanja odpadkov, optimizacijo rabe virov in energije ter ponovno uporabo vode, preprečevanje oziroma zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in njihovih emisij. Javnosti bo moral biti na voljo vpogled v okoljske cilje in kazalnike, ki so povezani s primerjalnimi vrednostmi, določenimi v zaključkih o BAT, evidenca kemikalij v nevarnih snoveh, kot tudi ukrepi, sprejeti za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje tveganj za zdravje ljudi ali okolje.
Za naprave, ki morajo izvesti energetski pregled ali pa imeti vzpostavljen sistem ravnanja z energijo, bo obvezno poročanje tudi o rezultatih teh pregledov oziroma vpeljanih sistemih in o izvedenih ukrepih in priporočilih, ki so jih naredili na tej podlagi. Načrt preoblikovanja z informacijami o tem, kako bo upravljavec preoblikoval napravo, da bo do 2050 prispeval k nastanku trajnostnega, čistejšega, krožnega, z viri učinkovitega in podnebno nevtralnega gospodarstva, bo za energetsko intenzivne naprave obvezno izdelati do 2030; za ostale naprave in dejavnosti pa po tem letu. Komisija obljublja delegiran akt z določitvijo vsebine za načrte preoblikovanja do 30. junija 2026. Poseben izvedbeni akt komisije bo določil tudi, katere informacije o sistemu ravnanja z okoljem so relevantne za objavo. Komisija obljublja, da bo akt na voljo do 31. decembra 2025.
Druge novosti, ki jih prinaša direktiva
V forum za pripravo informacij bo po novem vključenih več deležnikov, med drugim predstavniki Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Komisija napoveduje spremembo navodil za delovanje foruma in tehničnih delovnih skupin za pripravo referenčnih dokumentov ter BAT zaključkov. Obstoječa navodila so v veljavi od 2012. Komisija obljublja posodobitev navodil do 1. julija 2026.
BAT zaključki se redno preverjajo in po potrebi posodabljajo. Še vedno je predviden osemletni cikel za pregled relevantnosti izdelanih referenčnih dokumentov, izmenjava informacij za njihovo pripravo pa naj ne bi trajala več kot štiri leta. Poleg obnovitve obstoječih in priprave novih BAT zaključkov za dodane nove dejavnosti direktive, je napovedana izdelava BAT zaključkov za odlagališča odpadkov, ki so bila že do zdaj vključena med IED dejavnosti, a brez zaključkov o BAT.
Nove tehnike naj bi omogočale občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot to velevajo cilji podnebne nevtralnosti do 2050.
Mejne vrednosti emisij v okoljevarstvenih dovoljenjih bodo praviloma določene na podlagi najstrožjih dosegljivih vrednosti, ki jih je možno doseči v dotični napravi ob upoštevanju celotnega razpona ravni emisij. Končne mejne vrednosti bodo izhajale iz ocene, ki jo pripravi upravljavec naprave na podlagi analize izvedljivosti ukrepov, ob upoštevanju njihovega vpliva na različne prvine okolja in njihovega skupnega vpliva na okolje kot celoto. Možna bodo določena odstopanja, a tudi zaostrovanja z dodatnimi pogoji v dovoljenju, če to zahteva predpisana kakovost okolja, kjer je naprava locirana.
Direktiva natančneje določa pogoje za izpuste odpadnih voda v kanalizacijo ob njihovem naknadnem čiščenju v čistilnih napravah, s katerimi upravlja drug upravljavec izven območja naprave.
Na področju monitoringa emisij v vode in zrak bo komisija do 1. septembra 2026 sprejela izvedbeni akt, v katerem bo opredeljena metoda za ocenjevanje skladnosti emisij v zrak in vodo z mejnimi vrednostmi emisij iz dovoljenj ob običajnem obratovanju naprav. Metoda bo naslovila določitev validiranih povprečnih vrednosti emisij ter način upoštevanja merilne negotovosti in pogostost preseganja mejnih vrednosti emisij. Monitoring bo določen v okoljevarstvenem dovoljenju, kot ga predpisujejo zaključki o BAT ter najmanj enkrat na štiri leta za podtalnico in na devet let za tla.
V tem okviru ima referenčni dokument o monitoringu, ki je bil posodobljen 2018, referenčno vlogo, kjer zagotavlja dodatne smernice o standardih, strategijah in praksah monitoringa za doslednejšo uporabo zaključkov o BAT in direktive.
Predvideno je poenotenje glob in kazni na ravni vseh držav članic. Za najhujše kršitve je pravni osebi (upravljavcu) zagrožena globa v višini najmanj 3 % njenega letnega prometa. a pred letom, v katerem mu je bila naložena.
V začetku maja letos je bila objavljena uredba (EU) 2024/1244, ki dopolnjuje direktivo 2024/1785. Uredba govori o obveznem poročanju in javni dostopnosti širokega nabora okoljskih podatkov industrijskih naprav in vzpostavitvi portala industrijskih emisij, ki bo s 1. januarjem 2028 nadomestil obstoječi Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (Uredba (ES) št.166/2006).
