Shrani za kasnejše branje.
Robert Lešnik je v zadnjih 25 letih oblikoval vse mogoče razrede avtomobilov, od majhnih, ekstremno športnih, do super prestižnih. Skupaj z ekipo oblikovalcev pri Mercedes-Benz nenehno snujejo novosti, ki bodo zapeljale na naše ceste.
Barbara Perko
Pred oblikovalci avtomobilov je danes zaradi drugačnih pogonov več novih izzivov, ki so predvsem povezani s prostornostjo in uporabo. A v osnovi je delo oblikovalca vedno isto, narediti boljši produkt, ki zadane želje, potrebe in okus kupca, pravi Robert Lešnik, šef zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benz.
Lešnik je v svetu avtomobilizma že od sredine 90. Let. Svojo pot je začel v podjetju Volkswagen, kasneje nadaljeval v podjetju KIA Motors, od leta 2009 pa dela za Mercedes-Benz. Oblikovanje avtomobila je kreativen proces, ki od prve skice do proizvodnje avtomobila vzame približno štiri leta.
Oblikovalci avtomobilov imate privilegij videti v prihodnost, saj že veste, kakšni bodo avtomobili, ki bodo na ceste prišli čez pet ali deset let. Kaj lahko kupci pričakujemo od avtomobilov, ki bodo na voljo v prihodnjih nekaj letih?
Avtomobilska industrija je v transformaciji, sredi največjih sprememb zadnjih desetletij. To pomeni, da se bo večina proizvajalcev avtomobilov na pogon z notranjim zgorevanjem prilagodila in nudila kupcu ali uporabniku modele z alternativnimi pogoni. In to pomeni tudi, da bodo avtomobilske oblike temu prilagojene. Če npr. v notranjosti, kar se višine tiče, nisi pripravljen sprejeti kompromisov, morajo biti avtomobili prihodnosti dosti višji in zaradi tega tudi večji.
Če pomislite na prve avtomobile, pri katerih ste sodelovali, in jih primerjate z vašimi zadnjimi, kaj se je v tem času najbolj spremenilo?
V stik z avtomobilsko industrijo sem prišel sredi 90. let. Takrat in še do pred kratkim, so se obstoječi in uveljavljeni koncepti osebnih vozil predvsem v obliki naslednika določenega modela spreminjali le v detajlih. Danes se z novimi pogoni spreminja dosti več. Spreminjajo se razmerja v zunanji obliki in spreminja se notranjost, predvsem kar se prostornosti in uporabe tiče.
Kako pa se je v tem času spremenila vloga oblikovalcev?
Vloga oblikovalca je v osnovi vedno ista: narediti boljši produkt, ki zadane želje, potrebe in okus kupca.
Zunanjost avtomobilov se delno spreminja tudi zaradi spreminjanja tehničnih lastnosti vozil, prehoda na druge pogone itd. Pred kakšne izzive ste bili postavljeni zaradi elektrifikacije vozil?
Z novimi pogoni, tehnologijami, senzorji, materiali ima oblikovalec predvsem več možnosti. In električni pogon z manjšim motorjem pomeni, da lahko uporabniku nudiš več prostora v notranjosti. Po drugi strani pa akumulatorji v dnu pomenijo tudi višje in težje avtomobile, kar v osnovi, kar se učinkovitosti tiče, ni pozitivno. To je treba na drugi strani kompenzirati z recimo boljšo aerodinamiko ali uporabo lažjih materialov, kot je aluminij. Lažji materiali pa spet pomenijo kompleksno in dražjo proizvodnjo in na koncu višjo ceno in nižje prodajne številke. Izziv je najti pravi kompromis.
Če pridemo do točke, da bi za serijsko proizvodnjo bila primerna tudi osebna vozila na vodikov pogon, kaj bi to pomenilo za vaše delo? Bi to predstavljalo tako veliko spremembo, kot so jo električni avtomobili?
Tudi vozila na vodikov pogon nimajo motorja z notranjim izgorevanjem temveč električnega, nekateri tudi priključni akumulator, kot npr. Mercedes GLC F-Cell, poleg tega pa precej velik tank za vodik, kar na koncu pomeni podobno tehnično zasnovo, kot jo ima električni avtomobil.
Kaj menite, da bodo v prihodnje največji izzivi na področju oblikovanja avtomobilov?
Avtonomna vožnja.
V enem od intervjujev ste nekoč dejali, da gre devetdeset odstotkov vašega dela v smeti. Kako poteka proces oblikovanja, koliko časa zahteva?
Oblikovanje, ne le avtomobilov, ne pomeni, da veš že na začetku, kakšen bo rezultat na koncu. Na začetku je kreativni proces zelo širok in več idej vodi do rezultata. V avtomobilski industriji je potrebno približno leto in pol, da definiramo zunanjo in notranjo obliko. Od prve skice do proizvodnje traja razvoj tako kompleksnega produkta, kot je avtomobil, približno štiri leta.
Predstavljam si, da ni enostavno delati z zavedanjem, da večji del tega, kar narediš, ne bo ugledalo luči sveta. Kako ste se sami soočali s tem?
Za začetnika je verjetno boljše, če dela za večjo znamko z več in različnimi produkti. To pomeni, tudi če ti pri enem projektu ne uspe, imaš novo možnost pri naslednjem in to kmalu in pogosto.
Kako pa ohranjate motivacijo med zaposlenimi v svoji ekipi?
Mercedes-Benz je luksuzna avtomobilska znamka, ki nudi kupcu različne modele, od Razreda A do Razreda G. To pomeni tudi, da imajo oblikovalci praktično vedno dovolj zanimivih nalog. Najboljša motivacija je naslednji projekt.
Navdih je stvar, ki jo je nemogoče nadzorovati in če ideje, ko pride, ne zapišeš ali narišeš, tvegaš, da jo izgubiš. Kdaj se vam najpogosteje porodijo dobre ideje? Imate vedno pri roki svinčnik in papir?
Glede na to, da sem odgovoren za serijske avtomobile in v zadnji fazi projekta delamo tudi na modelih iz gline v naravni velikosti, je potrebno imeti konkretno kreativno idejo neposredno na modelu v tistem trenutku, ko se pojavi določen tehnični problem. Svinčnik in papir pa sta dobrodošla, ko nisi v studiu. Recimo v prostem času.
Oblikovali ste že veliko vozil in tako uresničili veliko idej. Ali ste že oblikovali svoj sanjski avto?
Zadnjih 25 let sem imel neverjetno priložnost in srečo, da sem oblikoval vse mogoče razrede avtomobilov, od majhnih, ekstremno športnih, do super prestižnih. A kar se osebnega okusa tiče, so mi pri srcu bolj športni karavani, npr. CLS, CLA Shooting-Brake, Razred E All-terrain in podobni.
