Shrani za kasnejše branje.
Katastrofalne razmere po avgustovskih poplavah se polagoma umirjajo, a pot do dokončne sanacije v ujmi poškodovanih območij bo še dolga. Pri tem pa bi morali upoštevati, da bodo vremenski ekstremi prisotni tudi v prihodnje.
Mateja Jordan
Reševanju življenj in premoženja sledi najnujnejša sanacija, v prvi vrsti vodotokov in javne infrastrukture, nato pa poglobljena analiza meteorološkega dogajanja ob poplavah in hidrološka obdelava kot podlaga za bodoče posege in investicije v prostoru ter varovalne ukrepe. Vlada se je na dogajanje odzvala z novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter interventno zakonodajo z ukrepi za pomoč prizadetim in preventivno delovanje. V načrtu so še drugi, razvojno naravnani ukrepi. Pri snovanju ukrepov za boljšo poplavno varnost v Sloveniji bo imel veliko vlogo novo ustanovljeni svet za vode, kjer kot ključni cilj izpostavljajo povečanje odpornosti in prilagoditev podnebnim spremembam.
Pri gradnji bo treba zaradi zahtevnejših razmer prilagoditi tudi standarde.
Z dejstvom, da bodo vremenske razmere z ekstremi, kot so poplave in suše, žal stalnica tudi v prihodnosti, se strinja tudi Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Po njegovem bi jih zato morali znati bolje izkoristiti. Kot eno poglavitnih nalog države izpostavlja vzpostavitev jasnih pogojev za pridobitev gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih.
»Zgraditi bi morali tudi zadrževalnike vode, s katerimi bi si lahko pomagali v sušnih obdobjih. Sicer pa je treba dvigniti nivelete cest, premostitvene objekte graditi s čim večjimi razponi in čim manj podporami v vodi ter poskrbeti za masivne in varne temelje, da tudi v takšnih izjemnih pogojih ne bo posledic,« našteva možnosti in zatrjuje, da bo vsekakor treba prilagoditi tudi standarde, saj so razmere zahtevnejše, tako imenovane stoletne vode pa se pojavljajo veliko pogosteje kot včasih.
Potrebna bo sistemska sprememba
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor kot glavno prioriteto po ujmi izpostavljajo čiščenje strug, saj morajo v čim krajšem možnem času zagotoviti pretočnost vodotokov. Po ogledu razmer na terenu ugotavljajo, da so na tem področju potrebe po mehanizaciji in ljudeh še velike, zato bodo tudi s pomočjo drugega interventnega zakona zagotovili dodatne kapacitete za čiščenje strug. Z župani so govorili tudi o protipoplavnih ukrepih, ki lahko preprečijo tako veliko škodo ob poplavah.
Sicer pa na ministrstvu menijo, da je vlada po ujmi odreagirala zelo hitro, najprej s sprejemom Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil obenem tudi prvi interventni zakon. Še bolj pomembna bo načrtovana sistemska sprememba – sprejem zakona o obnovi.
Začasnim rešitvam bodo sledili dolgoročni ukrepi za večjo poplavno varnost v Sloveniji. Poleg aktualne sanacije javne infrastrukture in preventivnih ukrepov na vodotokih tako na ministrstvu napovedujejo tudi dodatne preventivne ukrepe, ki jih mora čim hitreje in učinkovito izpeljati država. Med njimi je na prvem mestu poenostavitev in pohitritev birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja. Načrtujejo tudi spremembe, ki bodo državi omogočale hitrejši in enostavnejši nakup zemljišč za gradnjo objektov ter ustanovitev Sklada za obnovo Slovenije. Ta bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, v njem pa se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.
Pri oblikovanju ukrepov za boljšo poplavno varnost bo sodeloval tudi (pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor) novoustanovljeni svet za vode. Kot je napovedal vodja sveta, gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, je treba najprej poiskati začasne, šele nato pa dolgoročne rešitve za boljšo poplavno varnost v prihodnosti. Po njegovem je ključno povečati odpornost in se prilagoditi podnebnim spremembam in morda tudi ekstremnim pojavom. Pri tem bo nujen interdisciplinarni pristop. Pravilno in strokovno podprto pot za reševanje problematike bodo oblikovali skupaj z ministrstvom in direkcijo za vode.
Na ministrstvu poudarjajo, da bo med prvimi koraki sveta podrobna analiza meteorološkega dogajanja ob poplavah, nato pa še hidrološka obdelava, na podlagi katerih bo mogoče v prihodnosti načrtovati posege in investicije v prostoru ter varovalne ukrepe.
Voda je zalila tudi podjetje Biomasa, ki je član Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
Foto: Letalska policijska enota
Problematiko poplav naslavlja tudi nova strategija prostorskega razvoja
Nekatere izzive, povezane s poplavami, naslavlja tudi ob koncu avgusta v Državnem zboru potrjena Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. V strategiji, ki je nastajala več let in vključevala več kot 1100 deležnikov z vseh ravni upravljanja in načrtovanja s prostorom, je Slovenija prepoznana kot območje, kjer bodo učinki vpliva podnebnih sprememb v prihodnje obsežni. Med drugim se pričakujejo pogostejše in intenzivnejše vremenske ujme, spremembe padavinskih vzorcev, povečanje pojavnosti suš, zmanjševanje višine in trajanja snežne odeje ter pogostejši in daljši vročinski valovi v mestih. Strategija predvideva oblikovanje učinkovitejših ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in za umikanje poselitve z območij poplavne nevarnosti, za zadrževanje vode, na primer za namakanje ali oskrbo v sušnih obdobjih, in za omilitev učinkov pojavljanja toplotnih otokov na urbanih območjih.
V Celju nadaljujejo s protipoplavnimi ukrepi
Prav protipoplavni ukrepi, ki so jih v Celju izpeljali v preteklem desetletju, naj bi mesto v tokratnih poplavah obvarovali pred katastrofalnimi posledicami. »Da Savinja tretjega avgusta kljub izjemno visokemu pretoku, do 1168 kubičnih metrov na sekundo, v Celju ni prelila bregov, gre zahvala v preteklem desetletju izvedenim protipoplavnim ukrepom z visokovodnimi nasipi in črpališči,« so prepričani na tamkajšnji Mestni občini in po 3,5-milijonski investiciji zdaj napovedujejo nadaljnje posege.
V sodelovanju z Direkcijo za vode za letos načrtujejo nadaljevanje izgradnje protipoplavnih ukrepov, financiranih iz načrta za okrevanje in odpornost. »Pridobivanje tehnične dokumentacije in zemljišč za pet sklopov protipoplavnih ukrepov na območju občine je v zaključni fazi. Gradbena dovoljenja za vseh pet sklopov bodo predvidoma pridobljena do sredine letošnje jeseni,« napovedujejo. Gre za sklope ukrepov ob Savinji, Voglajni, Ločnici, Dajnici in Koprivnici, ki bodo pomembno prispevali k zmanjšanju poplavne ogroženosti območij ob teh vodotokih. Hkrati pripravljajo tako dokumentacijo za novogradnjo mostov na Polulah in pri Topru kot tehnično dokumentacijo za gradnjo posledično spremenjene prometne infrastrukture in tudi za potrebe nujne prestavitve obstoječe komunalno-energetske infrastrukture.
Pri večini protipoplavnih ukrepov sodelujejo strokovnjaki, a postopki tečejo prepočasi.
Foto: arhiv GZS-KGZ
Porečja je treba obravnavati celostno
»Pomembna je sanacija trenutnega stanja kot podlaga za pretočnost vodotokov, dolgoročno pa bo celotna porečja treba obravnavati celostno in ne po občinah kot doslej,« opozarja gradbeni inženir in strokovnjak za hidrotehniko, doc. dr. Nejc Bezak s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Neki gorvodni ukrep, recimo nasip, ima lahko negativne vplive dolvodno, v določeni meri pa tudi obratno,« pojasnjuje. Do takega primera je denimo prišlo v Celju, kjer bi bile posledice divjanja Savinje najverjetneje veliko hujše, če voda ne bi porušila nasipa v Žalcu in poplavila Spodnje Savinjske doline.
Po mnenju strokovnjaka moramo določiti tudi ukrepe na hudourniških območjih, ki jih je treba redno čistiti. Med primernimi ukrepi so zmanjšanje padca nivelete, razširitev struge, kontroliran pretok vode, zavarovanje brežin in dna struge ter površinska zaščita pobočij z različnimi, predvsem vegetacijskimi, ukrepi. »Problem predstavlja transport plavja in sedimentov v hudournikih, zato bi morala država posvetiti več pozornosti ukrepom za zadrževanje naplavin. Temu se namenja odločno premalo sredstev,« opaža Bezak in postreže s podatkom, da v Sloveniji namenjamo približno 400 evrov na kilometer vodotoka, v Avstriji pa je ta številka kar štirikrat višja.
Kot dobra praksa so se ponekod izkazali zadrževalniki, zato bi morali njihovo gradnjo še pospešiti, je prepričan Bezak. Izpostavlja primer Gradaščice, kjer se bo poplavna varnost z dodatnimi ukrepi še izboljšala, ter Glinščice v ljubljanski Rožni dolini. Pri večini teh protipoplavnih ukrepov sicer sodelujejo strokovnjaki, a postopki tečejo veliko prepočasi, pravi Bezak in spomni na primer Železnikov in tudi Ljubljane. »Po prejšnjih poplavah teh dolgo ni bilo, pa se malo pozabi in se sredstva nameni za druge projekte,« ugotavlja.
Ob tem našo državo pesti še pomanjkanje strokovnjakov s področja hidrologije. Programa gradbeništvo hidrotehnologija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo že nekaj let ne izvajajo, na smeri vodarstvo in okoljsko inženirstvo pa je vpis minimalen, zato bo v prihodnosti situacija še slabša. »Dela na urejanju hudournikov pa bo še veliko,« opozarja dr. Nejc Bezak.