Shrani za kasnejše branje.
Gospodarska politika države je uspešna, ko ljudje živijo bolje, podjetja več investirajo in ustvarjajo večjo dodano vrednost ter ko prihajajo novi tuji investitorji.
Barbara Perko, foto: Danijel Kovačič Grmek
Predsednik vlade Janez Janša poudarja, da lahko Slovenija sama veliko naredi za izboljšanje konkurenčnosti. Potrebno pa bo poskrbeti tudi za manj birokracije in hitrejše postopke, bolj stabilno in konkurenčno davčno okolje ter konkurenčno energijo in pogoje za investicije.
Evropsko gospodarstvo izgublja konkurenčnost proti ZDA in Kitajski. Kako vi ocenjujete trenutno konkurenčnost EU in kje vidite največjo napako evropske gospodarske politike?
Evropska konkurenčnost je danes pod velikim pritiskom. ZDA imajo prednost predvsem pri energiji, kapitalu in razvoju novih tehnologij, Kitajska pa pri obsegu proizvodnje, hitrosti odločanja, industrijski politiki in energiji. Ne plačujejo CO2 kuponov in ne govorijo o nerealnih emisijskih ciljih. Evropa ima še vedno ogromno znanja, kakovostno infrastrukturo in solidno industrijsko osnovo, vendar tega potenciala zaradi lastnih omejitev ne izkorišča dovolj.
Največja napaka evropske gospodarske politike je pretirana regulacija in prepričanje, da lahko evropsko gospodarstvo konkurenčnost nadomesti z vedno novimi pravili in administrativnimi obremenitvami. Evropska unija mora zato ponovno postaviti v ospredje gospodarsko rast, konkurenčne cene energije, manj birokracije, hitrejše postopke in razvoj lastne industrijske ter tehnološke baze.
Slovensko gospodarstvo je zadnja leta kljub številnim zunanjim šokom in upadanju nekaterih ključnih gospodarskih kazalcev konkurenčnosti vseeno ostalo relativno odporno. Česa se mora slovensko gospodarstvo po vašem najbolj bati v prihodnjih dveh do treh letih?
Res je, slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih in številnih krizah, ki smo jih doživeli – pandemija covida, energetska kriza, vojne v naši neposredni bližini – pokazalo precejšnjo odpornost.
Velika težava pa je konkurenčnost. Pri tem kazalniku je Slovenija v zadnjih letih doživela padec za kar 11 mest. Poleg evropske birokracije je slovensko gospodarstvo v preteklem mandatu doživljalo še domače obremenitve. Slovenija je od osamosvojitve podeseterila število predpisov na nacionalni ravni, trenutno imamo preko 22.000 različnih predpisov.
- Podjetju, ki investira, zaposljuje in ustvarja višjo dodano vrednost, mora ostati dovolj sredstev, da lahko ponovno investira.
Druga težava je demografija. Pomanjkanje usposobljene delovne sile že danes omejuje številna podjetja, v prihodnjih letih pa bo ta problem še izrazitejši. Brez večje produktivnosti, vlaganj v znanje in tehnologijo ter premišljene politike na področju dela, izobraževanja in pametne politike priseljevanja bomo težko ohranili gospodarsko rast. Če pogledamo javni sektor vidimo, da se število zaposlenih v javnem sektorju ves čas povečuje. Od osamosvojitve je naraslo iz okoli 126.000 na približno 196.000. Na nekaterih področjih je bila ta rast seveda upravičena, npr. v zdravstvu ali socialnem varstvu. V administraciji pa enakih potreb ni bilo. Tudi če pogledamo število zaposlenih v izobraževanju vidimo, da se je od leta 2002 npr. število učencev povečalo za 7 odstotkov, število učiteljev pa za kar 42 odstotkov, ob tem pa poslušamo, da je učiteljev premalo.
Zato je prestrukturiranje javnega sektorja nujno, del kadrovskega potenciala je treba postopoma preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Samo lani je bilo recimo izdanih 148.000 dovoljenj za tuje delavce.
Kaj je po vašem danes največja zavora slovenskega gospodarstva: država, pomanjkanje kadrov, davki, produktivnost, stroški energije ali kaj drugega? Kako boste reševali te izzive?
Slovensko gospodarstvo ima podjetnike, znanje in industrijsko tradicijo, vendar jim država, kot že omenjeno, namesto pogojev za razvoj dodaja nove administrativne postopke, davčne obremenitve in regulacijo.
Tudi davčni sistem mora biti bolj usmerjen v razvoj. Podjetju, ki investira, zaposluje in ustvarja višjo dodano vrednost, mora ostati dovolj sredstev, da lahko ponovno investira. Država mora ustvariti okolje, v katerem se podjetniku bolj splača širiti poslovanje doma kot iskati ugodnejše pogoje v tujini.
Pri energiji je vprašanje podobno. Slovenija potrebuje stabilno in konkurenčno oskrbo z energijo, saj je to eden ključnih pogojev za ohranitev in razvoj domače industrije. Energetska varnost je ob prehranski varnosti vprašanje gospodarske in nacionalne varnosti. Dolgoročno moramo zagotoviti dovolj domače proizvodnje električne energije, vlagati v jedrsko energijo in druge nizkoogljične vire ter hkrati poskrbeti za stabilno omrežje in zanesljivo oskrbo.
Naloga odgovorne vlade je zato, da te ovire odstrani in ustvari pogoje, v katerih lahko slovenska podjetja rastejo, investirajo in tekmujejo na evropskem in svetovnem trgu. Kajti samo konkurenčno in uspešno gospodarstvo lahko dolgoročno zagotovi višje plače, kakovostna delovna mesta in socialno varnost za vse državljane.
- Rešitev je davčno sidro – če država dvigne en davek, mora drugega znižati, tako da je povprečna obremenitev davkoplačevalcev in gospodarstva stabilna. Takšna ureditev bi dala signal gospodarstvenikom in tujim vlagateljem, da bo poslovno okolje dolgoročno stabilno.
Podjetniki pogosto pravijo, da je zanje predvidljivost poslovnega okolja pomembnejša od posamezne davčne olajšave. Kako vi razumete stabilno poslovno okolje?
Stabilno poslovno okolje pomeni predvsem to, da podjetnik ve, kakšni bodo pogoji poslovanja jutri, čez eno leto in v naslednjem mandatu.
Potrebujemo stabilen davčni sistem, predvidljivo zakonodajo, manj birokracije in hitre ter učinkovite postopke države. Če podjetje danes sprejme investicijsko odločitev, jo sprejme na podlagi veljavnih pravil. Zato se ta pravila ne morejo spreminjati iz danes na jutri. Pravila igre morajo biti jasna in veljati za vse enako. Rešitev je davčno sidro – če država dvigne en davek, mora drugega znižati, tako da je povprečna obremenitev davkoplačevalcev in gospodarstva stabilna. Takšna ureditev bi dala signal gospodarstvenikom in tujim vlagateljem, da bo poslovno okolje dolgoročno stabilno.
Kako gledate na evropsko zeleno tranzicijo z vidika slovenskega gospodarstva? Kje vidite mejo med okoljsko politiko in konkurenčnostjo gospodarstva?
Okoljski cilji so pomembni, vendar jih moramo dosegati na način, ki ne bo uničil konkurenčnosti evropskega in slovenskega gospodarstva. Biti morajo razumni. Sedaj niso.
Meja je tam, kjer okoljska politika začne ustvarjati stroške, zaradi katerih se proizvodnja seli iz Evrope v države z nižjimi okoljskimi standardi. Če zaradi tega zapremo konkurenčno evropsko tovarno, proizvodnja pa se preseli drugam, kjer so emisijski standardi nižji, s tem nismo rešili globalnega okoljskega problema. Izgubili smo delovna mesta, znanje in industrijsko osnovo, emisije pa se lahko celo povečajo.
Okoljska politika in gospodarska politika se ne smeta izključevati.
Kaj lahko Slovenija naredi sama za izboljšanje konkurenčnosti in na katerih področjih morajo biti oblikovane rešitve v okviru EU oziroma mora tudi Slovenija aktivno »pritiskati« na EU inštitucije?
Sami lahko veliko naredimo na področju davčne politike, zmanjšanja birokracije, hitrejših postopkov, učinkovitejšega javnega sektorja, izobraževanja, trga dela in ustvarjanja pogojev za investicije. Predvsem pa moramo prenehati z ustvarjanjem novih administrativnih ovir za podjetja. Če lahko nek postopek v Avstriji ali Nemčiji traja nekaj tednov, pri nas pa več mesecev, je to stvar naše države in tega ne moremo pripisovati Evropski uniji.
Na evropski ravni moramo predvsem pritiskati za zmanjšanje birokratskih bremen, bolj konkurenčno energetsko politiko, enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo v primerjavi z globalnimi tekmeci ter hitrejše odločanje pri velikih strateških projektih. Evropa mora razumeti, da brez močne industrijske baze ne bo niti dolgoročne blaginje niti strateške odpornosti.
Slovenija ima pri tem tudi svojo odgovornost. Ne smemo biti država, ki evropske predpise vedno samo čim bolj strogo prenese v nacionalno zakonodajo. Tam, kjer evropski okvir dopušča izbiro, moramo izbrati rešitev, ki je za slovensko gospodarstvo najmanj obremenjujoča in najbolj razvojno naravnana.
Kaj mora danes Slovenija narediti, da bo tuji investitor raje izbral Slovenijo kot Avstrijo, Hrvaško, Češko ali Poljsko? Koliko novih neposrednih tujih investicij želite privabiti v tem mandatu?
Tuji investitor se ne odloča samo na podlagi ene davčne stopnje ali ene subvencije. Odloča se na podlagi celotnega poslovnega okolja. Če želi Slovenija konkurirati Avstriji, Češki, Poljski ali Hrvaški, mora investitorju ponuditi predvsem tri stvari: predvidljivost, hitrost in konkurenčne stroške.
Najprej mora vedeti, da se pravila poslovanja ne bodo vsakih nekaj mesecev spreminjala. Drugič, postopki za pridobivanje dovoljenj, gradnjo in širitev proizvodnje morajo biti bistveno hitrejši. Tretjič, zagotoviti moramo konkurenčno in zanesljivo oskrbo z energijo ter dovolj usposobljene delovne sile.
Slovenija ima ugodno geografsko lego, kakovostno infrastrukturo, usposobljene ljudi in smo del evropskega notranjega trga. Toda teh prednosti ne smemo jemati kot samoumevnih. Če je investitor zaradi počasnih postopkov ali nepredvidljive zakonodaje pripravljen svojo investicijo raje postaviti na Češkem ali Poljskem, potem smo priložnost izgubili, še preden smo sploh začeli tekmovati.
Pri ključnih reformah, predvsem pokojninski in zdravstveni, bo brez sodelovanja sindikatov težko doseči dolgoročen učinek. Kako pomemben bo za vašo vlado socialni dialog?
Socialni dialog je pomemben, vendar mora biti usmerjen v rešitve in ne v ohranjanje statusa quo ali celo nazadovanje. Žal se je že pri zakonu za razvoj Slovenije pokazalo, da nimamo vsi enakih ciljev. Samo v Sloveniji imamo situacijo, ko se sindikati borijo proti višjim plačam, proti višjim pokojninam, proti cenejši hrani in energentom. Referendum, ki so ga proti zakonu, ki prinaša vse to, sprožili sindikati, bo zato zelo pomemben. Glasovali bomo namreč izključno o tem, ali smo za uspešno Slovenijo in za večjo blaginjo vseh državljank in državljanov ali proti razvoju in blaginji. Interventni zakon, ki smo ga predlagali, nikomur nič ne jemlje, daje pa vsem. Prinaša krajše čakalne vrste, nižje najemnine za mlade, omogoča nadaljevanje dela ob prejemanju polne pokojnine na podlagi dogovora delavca in delodajalca, starejšim prinaša možnost dodatnega dohodka, podjetjem pa pomaga ohranjati izkušene zaposlene in prenašati njihovo znanje. Razvojna kapica bo podjetjem pomagala obdržati najboljše strokovnjake in privabiti nove talente. To prinaša izboljšanje konkurenčnosti, nove ideje, višjo dodano vrednost in nove priložnosti za zaposlitev.
- Gospodarstvo mora biti pri oblikovanju gospodarske politike najpomembnejši partner.
Kako si predstavljate konkretno sodelovanje gospodarstva pri oblikovanju gospodarske politike?
Gospodarstvo mora biti pri oblikovanju gospodarske politike najpomembnejši partner. Podjetniki in gospodarstveniki vsak dan na trgu vidijo, kaj deluje in kaj ne. Zato je njihovo znanje pri pripravi zakonodaje in ekonomskih ukrepov zelo pomembno.
Gospodarske organizacije so pozdravile vzpostavitev strateškega sveta za gospodarstvo. Kaj naj bi ta svet konkretno naredil v prvih 12 mesecih delovanja?
Strateški svet za gospodarstvo, ki ga sestavlja skoraj 40 strokovnjakov, dobrih poznavalcev gospodarstva, je bil ustanovljen prav z namenom priprave konkretnih, izvedljivih in sistemskih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti.Rešitve, ki bodo ustvarile okolje, ki ga gospodarstveniki, mali in veliki, potrebujete. Slovenija bo kot država zares uspešna le, če boste uspešni tudi vi, podjetniki.
Če bi vam predstavniki gospodarstva danes rekli: ne želimo več desetih novih strategij, želimo tri konkretne spremembe, ki bodo izboljšale naše poslovno okolje, katere tri bi jim obljubili?
Prvič, manj birokracije in hitrejše postopke. Investitor ne sme na dovoljenje čakati leta. Za vsak pomembnejši postopek bodo določeni jasni roki in odgovornost. Če uradnik v predpisanem roku ne odloči, mora obstajati tudi odgovornost za to.
Drugič, bolj stabilno in konkurenčno davčno okolje. Podjetja morajo vedeti, kakšni bodo njihovi pogoji poslovanja v prihodnjih letih. Namesto nenehnega spreminjanja davčnih pravil moramo ustvariti sistem, ki nagrajuje investicije, razvoj, zaposlovanje in višjo dodano vrednost. Podjetniku mora po plačanih davkih ostati dovolj sredstev, da lahko ponovno investira in razvija podjetje.
Tretjič, zagotoviti moramo konkurenčno energijo in pogoje za investicije. Slovenija brez zanesljive in cenovno konkurenčne energije ne more imeti konkurenčne industrije. Zato moramo pospešiti razvoj energetske infrastrukture in proizvodnih zmogljivosti ter hkrati zagotoviti zemljišča in infrastrukturo za nove investicije.
Katere tri številke oziroma kazalniki bi morali ob koncu vašega mandata pokazati, da je bila vaša gospodarska politika uspešna?
Produktivnost, višina plač in rast BDP.Država je z gospodarsko politiko uspešna takrat, ko ljudje živijo bolje, podjetja več investirajo in ustvarjajo večjo dodano vrednost in ko je Slovenija okolje, v katerega si tudi tuji investitorji želijo in ne iz njega bežijo.