Shrani za kasnejše branje.
Sodobna medicina in hitra diagnostika nista poceni, a sta dolgoročno najcenejša izbira za državo, je prepričan strokovnjak za zdravstveno ekonomiko in demografijo z Ekonomske fakultete, prof. dr. Jože Sambt. Učinkovito zdravstvo ni le vprašanje humanosti, temveč elementarne ekonomske logike: vsak evro, vložen v to, da delavec ostane zdrav, se lahko večkratno povrne skozi večjo proizvodnjo in stabilen gospodarski sistem.
Jure Brankovič
Da zdravstvo ni strošek, temveč ključna naložba za vzdržnost gospodarstva, dokazuje prva celovita slovenska študija o stroških življenja z multiplo sklerozo (MS), ki so jo izvedli na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati so zgovorni: letni strošek bolezni na posameznega bolnika dosega skoraj 64 tisoč evrov.
Presenetljivo je, da neposredni zdravstveni stroški, kot so zdravila, pregledi in hospitalizacije, predstavljajo le približno 16 odstotkov celotnega zneska. Kje se torej skriva preostalih 84 odstotkov? Odgovor na to vprašanje razkriva, zakaj mora gospodarstvo zahtevati učinkovitejše vlaganje v zdravje.
Nevidno breme: Ko bolezen ustavi delovno silo
Največji del stroškov bolezni se skriva v t. i. posrednih in neotipljivih stroških, ki jih sistem pogosto spregleda. »Multipla skleroza najpogosteje prizadene ljudi med 20. in 40. letom, v obdobju njihove največje delovne aktivnosti. Naša študija je pokazala, da se več kot polovica teh bolnikov predčasno upokoji,« opozarja prof. dr. Jože Sambt.
Za gospodarstvo to pomeni neposredno izgubo dragocenega človeškega kapitala. Namesto da bi posameznik v polni delovni moči prispeval k rasti BDP in plačeval davke, zaradi neobvladane bolezni postane prejemnik socialnih transferjev. Breme poleg invalidskih upokojitev povečujejo še bolniške odsotnosti (absentizem) ter t. i. prezentizem – stanje, ko je delavec sicer prisoten na delovnem mestu, a je njegova produktivnost zaradi bolezenskih simptomov znatno nižja.
V Sloveniji za dolgotrajno oskrbo namenjamo približno en odstotek BDP, medtem ko države, s katerimi se radi primerjamo, namenjajo od tri do štiri odstotke.
Stroški, ki jih tiho nosijo družine
Študija, v kateri je sodelovalo 564 bolnikov (približno 16 odstotkov vseh obolelih v Sloveniji), razkriva tudi ogromen obseg izgubljenega neplačanega dela. Gre za ure, ki jih bolniki izgubijo pri gospodinjskem delu in skrbi za družino zaradi omejitev, ki jih prinaša bolezen, ter za čas, ki ga svojci namenijo pomoči pri osnovnih opravilih, kot so oblačenje, umivanje in gibanje.
»V Sloveniji za dolgotrajno oskrbo namenjamo približno en odstotek BDP, medtem ko države, s katerimi se radi primerjamo, Norveška, Nizozemska, Danska, Švedska, namenjajo od tri do štiri odstotke,« pojasnjuje prof. Sambt. Te razlike morda kažejo na to, da v Sloveniji velik del finančnega in časovnega bremena z javnih financ prelagamo neposredno na pleča posameznikov in njihovih bližnjih.
»Za stabilno gospodarsko rast je ključno tudi, da so posamezniki čim bolj in čim dlje zdravi, saj so tako lahko bistveno bolj produktivni in motivirani za delo tako na trgu dela kot doma, v okviru gospodinjstva,« poudarja prof. dr. Jože Sambt. Foto: Jure Gubanc
Zdravje kot pogoj za gospodarsko rast
Zgodnje odkrivanje bolezni in dostop do sodobnih terapij omogočata bistveno upočasnitev napredovanja bolezni. To posameznikom zagotavlja daljšo delovno aktivnost, državi pa stabilnejše davčne prilive in razbremenitev socialnih blagajn.
V času hitrega staranja prebivalstva zdravje postaja ključen pogoj za vzdržnost celotnega sistema. Evropske projekcije se pogosto osredotočajo le na stopnjo zaposlenosti, a prof. Sambt poudarja: »Za stabilno gospodarsko rast je ključno tudi, da so posamezniki čim bolj in čim dlje zdravi, saj so tako lahko bistveno bolj produktivni in motivirani za delo tako na trgu dela kot doma, v okviru gospodinjstva.«
Foto: Depositphotos
Od varčevanja k pametnim naložbam
Vlaganja v sodobna zdravila, učinkovitejše postopke, presejalne teste in krajše čakalne dobe so na začetku res dražja, a se zaradi ohranjanja delovne sile hitro povrnejo. »Zdravstvo bi morali razumeti kot naložbo v prihodnost. S tovrstnim vlaganjem lahko dolgoročno znižamo stroške ter povečamo produktivnost in gospodarsko rast,« dodaja prof. Sambt.
Ključno je, da ta širši vidik, ki sega daleč onkraj neposrednih stroškov zdravljenja, razumejo vsi odločevalci, ki načrtujejo prihodnji razvoj države.
Organizacije bolnikov opozarjajo na prednosti dostopnega zdravstva
Dokument Soustvarjanje prihodnosti slovenskega zdravstva, ki je nastal na podlagi poglobljenih intervjujev s predstavniki organizacij bolnikov, izpostavlja nujnost vključevanja pacientov kot enakovrednih partnerjev pri oblikovanju zdravstvenega sistema. Organizacije bolnikov s svojimi izkušnjami potrjujejo, da zdravstvo ne sme biti razumljeno kot strošek, temveč kot naložba, saj pravočasna obravnava in dostop do sodobnih terapij neposredno izboljšujeta kakovost življenja ter zmanjšujeta dolgoročna bremena sistema.
Dokument poudarja štiri ključna področja: pomen izkušenj uporabnikov pri izboljšanju kakovosti storitev, ohranjanje zaupanja v zdravstveni sistem, zagotavljanje dostopnosti zdravstvenega varstva ter razumevanje zdravstva kot naložbe v družbo. S povezovanjem različnih deležnikov in upoštevanjem glasu pacientov se krepita zdravstvena pismenost in učinkovitost preventivnih ukrepov, kar vodi k večji družbeni blaginji. Takšen pristop potrjuje ekonomske izračune, da se vlaganje v bolnika in njegovo hitrejšo vrnitev v aktivno življenje družbi povrne skozi stabilnejšo gospodarsko rast in socialno varnost.
