Shrani za kasnejše branje.
»Več kot desetletje smo potrebovali, da smo z okoli 21 % prišli na 25 %,« ocenjujejo napredek Slovenije na področju prehoda na obnovljive vire energije (OVE) pri Energetski zbornici Slovenije.
Barbara Perko
»Napredek Slovenije je, kot je moč razbrati iz statističnih podatkov deleža energije iz OVE v bruto končni porabi Slovenije, zelo počasen. Več kot desetletje smo potrebovali, da smo z okoli 21 % prišli na 25 %. To je bil sicer zavezujoč cilj za Slovenijo že za leto 2020. Ker tega cilja država ni dosegla, je od drugih držav dokupovala manjkajoče deleže, za kar je morala odšteti kar nekaj milijonov evrov. Kot Energetska zbornica Slovenije poudarjamo, da moramo kot država poskrbeti za svojo zanesljivo oskrbo z energijo in da bi morali izkoristiti vse OVE, ki jih imamo na voljo. Ocenjujemo, da bi morali v prvi vrsti v celoti izkoristiti vsaj naše vodne vire, ker imamo tukaj domače znanje,« poudarja direktorica Energetske zbornice Slovenije mag. Ana Vučina Vršnak.
Razvoj in integracija baterijskih hranilnikov imata pomembno mesto v strategiji EU.
Sončna energije je najhitreje rastoči OVE in je leta 2022 zabeležila 25,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. »Tudi v slovenskem energetskem sistemu bo v prihodnosti igrala pomembno vlogo, še posebej v povezavi z baterijskimi hranilniki in pametnimi omrežji. Baterijski sistemi omogočajo shranjevanje presežne energije, proizvedene čez dan, za uporabo v času višje porabe ali manjše proizvodnje. To povečuje samooskrbo in zmanjšuje obremenitev omrežja. Pametna omrežja pa omogočajo boljše upravljanje distribucije energije, prilagajanje porabe in integracijo razpršenih virov energije. Skupaj s hranilniki prispevajo k večji stabilnosti in učinkovitosti energetskega sistema,« razlaga Vučina Vršnak.
»Novi proizvodni viri na distribucijskem omrežju vnašajo v sistem povsem nove elemente obratovanja. Njihova prisotnost je z vidika splošnega pomanjkanja energije, težav pri umeščanju velikih energetskih objektov v prostor in zmanjševanja izpustov CO2 dobrodošla, vendar lahko razpršeni viri s svojo množičnostjo povzročijo, da se klasično grajeni elektroenergetski sistem zamaje v samih temeljih ter postane nezmožen za zanesljivo, varno in za ekonomično oskrbo z električno energijo. S povečevanjem števila razpršenih virov se zaradi specifičnih obratovalnih karakteristik povečuje vpliv na omrežje. Problematična so predvsem ruralna podeželska območja, na katerih je zaradi prostorske razpršenosti odjemalcev omrežje zelo razvejano in posledično izjemnih dolžin na napetostnih nivojih SN in NN. Ugodna lokacija za razpršeno proizvodnjo oziroma izkoriščanje potenciala OVE ne sovpada z zmogljivostjo distribucijskega omrežja na tej lokaciji, da prevzame proizvedeno energijo iz teh virov. Obseg proizvodnje električne energije v problematičnih delih omrežja je že tolikšen, da v določenih obdobjih presega porabo (visoki pretoki rek, ugodno osončenje, obdobja nizke porabe glede na obremenilni diagram), kar pripelje do pretokov moči iz NN omrežja v SN in tudi v VN omrežje.«
Na ravni EU ima razvoj in integracija baterijskih hranilnikov pomembno mesto v širši strategiji za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt za baterije, ki spodbuja razvoj trajnostne, konkurenčne in avtonomne evropske baterijske industrije.
Slovenija mora k razvoju energetskih hranilnikov strateško pristopiti z jasnim načrtom, ki vključuje oblikovanje trdnega regulativnega okvira. Pomembno je, da se nacionalne politike čim prej uskladijo z evropskimi smernicami, kar bo spodbudilo širšo uporabo teh tehnologij. Nujne so finančne spodbude, ki bodo podjetjem in gospodinjstvom omogočile lažjo odločitev za naložbe v hranilnike energije. »Vzporedno s finančnimi mehanizmi morajo pristojne institucije zagotoviti tudi ustrezne tehnične standarde za integracijo hranilnikov v obstoječo energetsko infrastrukturo. Ključnega pomena je tudi stalno izobraževanje in ozaveščanje strokovne in širše javnosti o koristih, delovanju in pravilnem vzdrževanju baterijskih hranilnikov ter njihovi vlogi pri doseganju energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja Slovenije – podobno kot morajo biti tudi lastniki sončnih elektrarn seznanjeni z načini vzdrževanja ipd.,« na pomemben vidik opozarja Ana Vučina Vršnak.
Slovenski energetski sektor se že intenzivno pripravlja na izzive, povezane z vse večjo uporabo baterijskih hranilnikov in uvajanjem pametnih omrežij. V teku so že številne investicije v nadgradnjo in digitalizacijo distribucijskega omrežja, ki bodo omogočile učinkovito integracijo razpršenih virov energije in hranilnikov v obstoječi sistem. V Sloveniji poteka več pilotnih projektov, ki preizkušajo praktično uporabo baterijskih hranilnikov v kombinaciji z OVE, s čimer se zbirajo dragocene izkušnje in znanja za širšo uvedbo teh tehnologij. Aktivno poteka tudi sodelovanje z industrijskimi in raziskovalnimi partnerji tako doma kot v tujini, s ciljem razvoja inovativnih tehničnih rešitev in novih poslovnih modelov na področju hranjenja energije ter prilagodljivega upravljanja porabe. Hkrati se veliko vlaga v razvoj kadrov, saj strokovno usposobljeni posamezniki predstavljajo ključen dejavnik za uspešno uvajanje in dolgoročno uporabo teh tehnologij.
Hranilniki prinašajo prihranek
»V GEN-I Sonce verjamemo, da se bo trend izgradnje novih sončnih elektrarn in z njimi naraščajoč delež brezogljične elektrike v energetski bilanci Slovenije nadaljeval tudi v prihodnje – še posebej zdaj, ko so odjemalcem na voljo visoke subvencije za samooskrbo. Ko te subvencije združimo z edinstvenim modelom odkupa presežkov, ki ga ponuja GEN-I, prinese celovita samooskrba dolgoročne prihranke, dostopnejšo investicijo v obnovljive vire energije, večjo energetsko neodvisnost in hitrejšo vračilno dobo investicije,« so prepričani.
Baterijski hranilniki prispevajo k bolj stabilnemu omrežju in bolj vzdržni omrežni infrastrukturi.
Pričakujejo, da bo v prihodnje večina novih malih sončnih elektrarn zgrajenih z dodatnim baterijskim hranilnikom električne energije. »Baterijski hranilniki omogočajo shranjevanje presežne električne energije, ki se generira v obdobjih, ko proizvodnja sončne elektrarne preseže potrebe objekta po oskrbi z elektriko. Z namestitvijo hranilnika se tako poveča delež električne energije, ki je proizveden in hkrati porabljen na sami lokaciji, posledično omenjene energije ni potrebno prevzeti iz omrežja. Strankam se tako še dodatno poveča njihov prihranek ter energetska neodvisnost njihovega doma,« razložijo. »S koriščenjem lastne shranjene energije se zmanjšuje odvisnost od distribucijskega omrežja, hkrati pa se z vključevanjem hranilnikov v distribucijski sistem prispeva k bolj stabilnemu omrežju in bolj vzdržni omrežni infrastrukturi. S tem ko se ta shranjena energija porabi v kasnejših obdobjih, se maksimizira uporaba obnovljivih virov energije, kar pa pomembno vpliva na zmanjšanje okoljskih učinkov tradicionalnih virov energije, s čimer se aktivno prispeva k čistejši in trajnejši prihodnosti. Baterijski hranilniki tako v kombinaciji s sončno elektrarno omogočajo večjo samooskrbnost in shranjevanje poceni presežkov energije za zmanjševanje porabe v obdobjih dražjih ur.«
V GEN-I Sonce so v sodelovanju z inovativnimi rešitvami podjetja GEN-I razvili produkt Pametna samooskrba, ki omogoča energetsko učinkovitost z naprednim upravljanjem baterijskega hranilnika, samodejnim odkupom presežno proizvedene elektrike in proizvodnjo energije za lastne potrebe. Produkt so nedavno ponudili tudi poslovnim odjemalcem. »V okviru omenjenega produkta ponujamo možnost financiranja brez začetne investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik,« dodajajo.
V GEN-I Sonce so poslovnim odjemalecm ponudili produkt Pametna samooskrba, ki nudi energetsko učinkovitost z naprednim upravljanjem baterijskega hranilnika. Foto: Arhiv GEN-I, d. o. o.
Poleg tega za podjetja razvijajo posebno obliko sončnih energetskih skupnosti, v katere se lahko vključijo vsa njihova merilna mesta. Ob presežkih proizvodnje v sončni energetski skupnosti oddaje elektrike v omrežje skoraj ni, saj se presežki porazdelijo na druga odjemna merilna mesta podjetja. Sončna energetska skupnost podjetju zmanjša odvisnost od dogajanj na trgu, minimalizira presežke in manke ter zniža stroške za električno energijo.
»Digitalizacija in napredna analitika imata nepogrešljivo vlogo pri optimizaciji delovanja sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov, saj med drugim omogočata napredno spremljanje njihovega delovanja v realnem času, optimizacijo shranjevanja energije v baterijskih hranilnikih in s tem boljši izkoristek proizvedene energije ter zmanjšanje odvisnosti od omrežja,« še opominjajo.
Glavni izziv je zakonodajni okvir
Da je prihodnost sončnih elektrarn v Sloveniji perspektivna, se strinjajo tudi v Petrolu. »Podlago za nadaljnjo rast predstavljata razmeroma visoka stopnja ozaveščenosti prebivalstva in tehnološki napredek. Glavni izziv in dejavnik, ki bo vplival na širšo uporabo sončnih elektrarn, je predvsem zakonodajni okvir, zlasti v smislu omrežnine in spremembe uredbe o samooskrbi (ZRSOVE), ki je ukinila letni obračun električne energije in uveljavlja mesečnega oziroma prepušča to odločitev dobaviteljem električne energije. Na drugi strani pa cena električne energije, spodbude za obnovljive vire energije ter razvoj hranilniških tehnologij spodbujajo vlaganja v samooskrbo,« izpostavljajo.
S tem, ko sončno elektrarno povežemo z baterijskih hranilnikom, povečamo delež lastne porabe, kar zmanjša potrebo po odjemu energije iz omrežja in posledično zniža strošek omrežnine. Dodatno uporaba baterijskega hranilnika omogoča zmanjšanje največje odjemne moči, kar prav tako vpliva na nižji mesečni strošek. »Naprednejši sistemi omogočajo inteligentno upravljanje odjema glede na časovne tarife elektrike in omrežnine, kar pomeni dodatne prihranke. Poleg teh funkcionalnosti baterijski sistemi omogočajo tudi rezervno napajanje (npr. enofazni »backup« način), kar je posebej pomembno v primeru izpadov električnega omrežja. Uravnavanje kratkoročnih nihanj v proizvodnji in porabi izboljšuje stabilnost omrežja in razbremenjuje elektroenergetski sistem,« ocenjujejo v Petrolu.
Ključno vlogo v energetski tranziciji bodo odigrale skladične tehnologije.
Z ekonomskega vidika gre za varno dolgoročno naložbo z zelo nizkim tveganjem. Pričakovana življenjska doba sistema znaša približno 30 let, vrednost nepremičnine se lahko poveča za približno 5 %, povračilna doba naložbe pa znaša že od 9 let naprej.
Po vgradnji sončne elektrarne in baterijskega hranilnika so glavni stroški le še obračunska moč in obvezni prispevki (SPTE in OVE). Takšna rešitev pomembno prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa in prehodu v trajnostno, energetsko neodvisno prihodnost – tako na ravni posameznega objekta kot celotne skupnosti.
Z namestitvijo hranilnika se poveča delež električne energije, ki je proizvedena in hkrati porabljena na sami lokaciji. Foto: Arhiv GEN-I, d. o. o.
»Skladiščne tehnologije bodo igrale ključno vlogo v energetski tranziciji. V prihodnje pričakujemo, da bodo energetski sistemi postajali vse bolj povezani in kompleksni. Ključne bodo celovite rešitve, ki združujejo različne vire energije, pametno upravljanje energetskih viškov in primanjkljajev v realnem času ter omogočajo trajnostno in učinkovito rabo energije. Optimalna kombinacija rešitev bo odvisna od individualnih potreb, finančnih možnosti, dolgoročne vzdržnosti in – vse bolj pomembno -, cene energentov,« prihodnost vidijo v Petrolu. Seveda pa so na tem področju še vedno prisotni izzivi, predvsem umestitev v prostor, visoki investicijski stroški in nestabilen trg.
Prihodnost sončnih elektrarn odvisna predvsem od politike vzpodbud
»Sončne elektrarne se v Sloveniji gradijo predvsem zaradi vseh ugodnosti, ki so jih deležne in ker se investitorjem splača. Sistemu širše pa pomenijo zaradi nestanovitne proizvodnje in dodatnih obremenitev ter s tem povezanih stroškov razširitev, ki jih ne pokrivajo, dodatno breme. Zato je tudi njihova prihodnost odvisna predvsem od politike vzpodbud,« pravijo v Elektro Ljubljana. »Če namreč upoštevamo tržno ceno proizvedene energije in dodatne stroške sistema, prinašajo izgubo. Njihova prihodnost je zato odvisna od dejavnikov, ki vplivajo na njihovo dobičkonosnost, to je lahko nižja cena opreme in s tem investicije, višja cena energije in/ali subvencije.«
Baterijski hranilnik omogoča prenos viška energije iz časa osončenja za porabo v večernih in nočnih urah.
»Z vsako sončno elektrarno potreba po prenosu naraste in to se z ukinitvijo netmeteringa ne spreminja. Samo shranjevanje energije oziroma izgradnja in upravljanje hranilnikov pa nam je regulatorno prepovedana, zato v svoje projekte ne vključujemo hranilnikov. Na omrežje pa priključujemo hranilnike v lasti uporabnikov, skladno z njihovimi željami in možnostmi omrežja, ki pa včasih ne sovpadajo,« pojasnjujejo v Elektro Ljubljana. Baterijski hranilnik omogoča prenos viška energije iz časa osončenja za porabo v večernih in nočnih urah, ob dovolj velikem hranilniku pa morda celo v naslednji dan brez dobrega osončenja. Praviloma pa nima vpliva na morebitno znižanje odvisnosti od omrežja, pojasnjujejo.