Shrani za kasnejše branje.
Podjetja, ki vzpostavljajo pretočne procese, omogočajo več avtonomnosti ekipam in uvajajo vitko proizvodnjo, dokazujejo, da je mogoče hkrati dvigniti produktivnost, prožnost in inovativnost. Številni globalni primeri potrjujejo, da takšna vrsta organizacije prinaša izjemne rezultate.
Mojca Volf, GZS, Strateški razvoj, in Nina Pozderec, Switch to Eleven d.o.o.
Proizvodna podjetja danes stojijo pred številnimi izzivi. Pomanjkanje kadra, hitre spremembe tehnologij, pritiski na stroške in kakovost ter globalne negotovosti zahtevajo novo razmišljanje in organizacijo dela. Tradicionalni pristopi – več nadzora, pravil in birokracije – prinašajo le kratkoročen učinek. Za dolgoročno konkurenčnost potrebujemo razvoj kulture, v kateri zaposleni niso zgolj izvajalci nalog, temveč soustvarjalci prihodnosti.
Učinki pretočnih procesov, avtonomnosti in transparentnosti odločanja
Haier, eno največjih proizvodnih podjetij na svetu, je že pred leti razgradil klasično hierarhijo in prešel na mrežo več tisoč mikro-podjetij, v katerih ekipe same odločajo o svojem delu. Morning Star, največji predelovalec paradižnika na svetu, deluje brez formalnih vodij, zaposleni sami sklepajo dogovore o sodelovanju in odgovornostih, kar jim omogoča visoko učinkovitost in zavzetost. Panelifa in PQ4 v Španiji pa dokazujeta, da lahko tudi srednje velika proizvodna podjetja s prehodom na avtonomne time in transparentno odločanje bistveno izboljšajo rezultate, profitabilnost in zavzetost zaposlenih.
V Evropi navdihuje eden najbolj prepoznavnih pristopov NER (Nuevo Estilo de Relaciones), ki stavi na avtonomnost, transparentnost in zavzetost. V zadnjih petnajstih letih ga je uspešno uvedlo že več kot sto proizvodnih podjetij, ki so na ta način povečala prihodek, profitabilnost in inovativnost. Zanimiv primer prihaja tudi iz Švice, kjer je visokotehnološko podjetje Dectris, ki proizvaja izjemno zahtevne rentgenske detektorje, tradicionalno hierarhijo nadomestilo z avtonomnimi ekipami, ki delujejo po principih sociokracije. Tako so dosegli večjo agilnost in hitrejše odzive na potrebe trga.
Primere dobrih praks bomo predstavili tudi na 2. konferenci Napredne organizacije: Zakaj najbolj inovativna podjetja spreminjajo pravila igre?. Med govorci na konferenci bo tudi Dunia Reverter z več kot 30 let mednarodnih izkušenj v najbolj odgovornih funkcijah – generalne direktorice, operativne direktorice in vodje transformacij v velikih blagovnih znamkah, kot so GE, Lloyd’s Bank in Aviva. V zadnjih letih se osredotoča na preobrazbo in prestrukturiranje podjetij v težavah, pri čemer uporablja že omenjeni zelo uspešni pristop skupine NER.
Svoje izkušnje bo delil tudi Ivo Pejaković, poslovni analitik za informacijsko-komunikacijske tehnologije v švicarskem podjetju Dectris. Že več kot deset let soustvarja njihovo zgodbo uspeha v samovodenem okolju. S svojim delom je prispeval k preoblikovanju zaposlitvenih procesov in razvoju lastnega modela določanja plač s ciljem povečanja preglednosti, pravičnosti in občutka odgovornosti v celotnem podjetju.
Konferenco bo zaokrožila okrogla miza o tem, kako odprto je slovensko okolje za tovrstne spremembe ter kakšno podporo potrebujejo podjetja, ki želijo stopiti na pot napredne organiziranosti.
O prebojnih praksah organizacije dela bomo podrobno razpravljali na 2. konferenci Napredne organizacije: Zakaj najbolj inovativna podjetja spreminjajo pravila igre?, ki bo potekala v četrtek, 9. oktobra 2025 na Gospodarski zbornici Slovenije, predstavili pa bomo tudi navdihujoče primere dobrih praks.