Shrani za kasnejše branje.
Na delovnem mestu je dober sluh pomemben za veliko več kot le pogovor s sodelavci. Pomaga nam slediti navodilom, sodelovati pri delu in zaznavati dogajanje okoli sebe. Težave s sluhom se pogosto pojavijo postopoma, zato jih sprva morda niti ne opazimo.
Aleksandar Talijan, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Izguba sluha se lahko pojavi v različnih stopnjah, prizadene eno ali obe ušesi ter nastane ob rojstvu, v otroštvu ali pozneje v življenju. Med možnimi vzroki so okužbe, poškodbe glave ali ušesa, nekatera zdravila in kemikalije, starostne spremembe ter izpostavljenost hrupu in glasnim zvokom, tudi na delovnem mestu.
- Na primer, pri 80 decibelih je priporočeni čas izpostavljenosti precej daljši kot pri 100 decibelih. Zato ni pomembno le, kako glasen je zvok, ampak tudi, koliko časa smo mu izpostavljeni.
Spremembe sluha lahko vplivajo tudi na delo
Slabši sluh lahko vpliva na različne vidike vsakodnevnega dela. Težje je slediti pogovoru na sestanku, razumeti navodila ali sodelovati v pogovoru, še posebej kadar govori več ljudi hkrati ali je v prostoru veliko hrupa. Poslušanje lahko zahteva več napora, pogostejše so tudi prošnje za ponovitev povedanega.
Pri nekaterih poklicih težave s sluhom niso povezane le s komunikacijo, ampak tudi z varnostjo. Pri delu s stroji, v prometu ali drugih okoljih z večjim tveganjem je pomembno, da zaposleni pravočasno zazna zvočne opozorilne signale in dogajanje v okolici. Skrb za sluh je zato pomemben del varnega in učinkovitega delovnega okolja.
Hrup, ki ga ne opazimo več
Hrup je lahko del delovnega okolja, vendar se z njim srečujemo tudi zunaj službe. Med glasne dejavnosti sodijo na primer uporaba motorne žage, glasna glasba na koncertih ali poslušanje glasbe pri visoki glasnosti s slušalkami. Nevarnost za sluh je odvisna od glasnosti zvoka in časa, ki ga preživimo v takšnem okolju.
Pri zelo glasnih zvokih lahko pride do poškodbe tudi po kratki izpostavljenosti, medtem ko se pri manj intenzivnem, vendar dolgotrajnem hrupu poškodbe lahko razvijajo postopoma. Tudi enkraten zelo glasen zvok, na primer eksplozija ali pok petarde, lahko povzroči trajno poškodbo sluha.
Foto: Depositphotos
Tinitus: piskanje in šumenje
Piskanje, šumenje, mrmranje ali bučanje, ki jih slišimo brez zunanjega vira, imenujemo tinitus. Lahko se pojavi v enem ali obeh ušesih. Tinitus ni bolezen, temveč simptom bolezni, poškodbe ali drugega dejavnika. Pri nekaterih ljudeh je začasen, pri drugih lahko postane dolgotrajen in vpliva na spanje, zbranost, razpoloženje ter vsakodnevno življenje.
Stres lahko vpliva na to, kako moteč je tinitus, vendar ni mogoče preprosto reči, da stres povzroča tinitus. Pomembna dejavnika sta tudi izguba sluha in izpostavljenost glasnemu zvoku. Pri vztrajnem tinitusu je zato smiselno poiskati strokovno pomoč in preveriti sluh.
Posebno hitro je treba ukrepati ob nenadnem poslabšanju sluha. Nenadna senzorinevralna izguba sluha se lahko pojavi v nekaj urah ali dneh, pogosto v enem ušesu, spremljata pa jo lahko tudi občutek zamašenosti ušesa in tinitus. Ni priporočljivo čakati, da takšne spremembe minejo same od sebe.
Kaj lahko naredimo?
Zaščita sluha se začne z zmanjševanjem izpostavljenosti hrupu. V hrupnem okolju lahko uporabimo čepke ali drugo ustrezno zaščito, od vira hrupa se lahko odmaknemo, če je mogoče, zmanjšamo glasnost oziroma izključimo vir ter si med izpostavljenostjo privoščimo odmore. Pomembno je tudi redno preverjanje sluha in obisk zdravnika ob težavah z ušesi ali sluhom.
Za ušesa veljajo tudi preprosta pravila vsakodnevne nege. V ušesa ne vstavljamo vatiranih palčk ali drugih predmetov, težav ne zdravimo sami z oljem, zelišči ali domačimi pripravki, slušalk in čepkov pa ne delimo z drugimi brez ustreznega čiščenja oziroma razkuževanja.
Prve spremembe sluha je lažje obravnavati, če jih pravočasno prepoznamo. Če pogosto prosimo za ponovitev, težko razumemo govor v hrupu, opažamo vztrajno piskanje ali šumenje v ušesih oziroma se nam zdi, da moramo za razumevanje pogovora vložiti vedno več napora, je smiselno preveriti sluh. Zaščita sluha zato ni namenjena samo ljudem, ki že imajo težave, ampak je del skrbi za zdravje v vsakdanjem življenju in pri delu.
NASVETI: Kako olajšati delo naglušnim zaposlenim?
Poskrbite za jasno komunikacijo
Govorite jasno in razločno ter tako, da lahko naglušna oseba vidi obraz sogovornika. Pri pomembnih informacijah lahko pomaga tudi pisna komunikacija.
- Spremembe sluha lahko vplivajo tudi na delo. Težje je slediti pogovoru na sestanku, razumeti navodila ali sodelovati v pogovoru, kadar je v prostoru veliko hrupa.
Zmanjšajte moteči hrup
Hrup otežuje razumevanje govora, zato naj bo predvsem pri sestankih in pomembnih pogovorih okolje čim mirnejše.
Ne zanašajte se samo na zvočna opozorila
Na delovnih mestih, kjer so pomembni alarmi in drugi opozorilni signali, jih je smiselno dopolniti tudi z vizualnimi oziroma drugimi oblikami opozarjanja.
GZS se je pridružila projektu Prispevaj kretnjo
19. septembra smo obeležili mednarodni dan gluhih, ki opozarja na gluhoto kot nevidno invalidnost ter na pomen enakovrednih možnosti za sporazumevanje, delo in vključevanje v družbo. Ob tej priložnosti se je Gospodarska zbornica Slovenije pridružila projektu Prispevaj kretnjo, ki spodbuja razvoj novih kretenj slovenskega znakovnega jezika za besede, za katere ustrezne kretnje še ne obstajajo.
GZS je skupaj s svojimi zbornicami, združenji in drugimi organizacijskimi enotami podprla razvoj 56 novih kretenj z različnih področij gospodarstva ter tako prispevala k širjenju besedišča slovenskega znakovnega jezika, lažjemu sporazumevanju ter večji vključenosti gluhih in naglušnih v delovno in širše družbeno okolje.