Shrani za kasnejše branje.
Slovenija in Nemčija sta že dolga leta zelo tesni gospodarski partnerici, tudi zaradi visoke usmerjenosti Slovencev v uspešnost, ker želijo biti prvi, radi tekmujejo.
Darja Kocbek; foto: Barbara Reya
Slovenija in Nemčija sta resnično zelo tesni gospodarski partnerici. »Tudi letos je zelo razveseljivo, da se je promet v medsebojni trgovini v prvih šestih mesecih povečal za skoraj osem odstotkov. V teh zahtevnih časih je to zelo lep rezultat. V letu 2024 smo dosegli promet v vrednosti skoraj 15 milijard evrov in letos bomo ta rezultat najverjetneje še presegli,« pravi Dagmar von Bohnstein, predsednica in izvršna direktorica AHK Slovenija.
Kaj nemška podjetja še posebej cenijo v Sloveniji in pri poslovnih partnerjih v Sloveniji?
Še posebej cenijo njihovo visoko kakovost. Visoka kakovost dobaviteljev je za nemška podjetja izredno pomembna. Ljudje v Sloveniji so zelo dobro strokovno izobraženi, kar je prav tako izjemna značilnost, prav tako kot geografska lega države v Srednji Evropi in njena bližina Nemčiji. Te tri točke so najpomembnejše, ki so v prid Sloveniji kot trgovinski in poslovni partnerici Nemčije. Osebno lahko še dodam, da po mojem mnenju Nemčija tako rada sodeluje s Slovenijo tudi zaradi visoke usmerjenosti v uspešnost. Slovenci želijo biti prvi, radi tekmujejo.
Katere spremembe v zadnjih petih letih bi posebej poudarili?
Pomanjkanje kvalificirane delovne sile je zagotovo postalo velik izziv tudi v Sloveniji. Žal ugotavljamo tudi, da se gospodarski pogoji ne razvijajo v korist podjetij. To je izziv v Sloveniji.
Pričakujete na tem področju izboljšave?
Na srečo je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zelo odprto za konstruktivne predloge. Upam, da bo celotna vlada dala poudarek konkurenčnosti lokacije. Najnovejši predlog glede obvezne božičnice žal ne kaže temu v prid, vendar upamo, da bomo našli dobro skupno rešitev.
Avtomobilska industrija ostaja pomemben sektor, potrebujemo pa tudi nova področja, kot so varnost in obramba, letalstvo in vesoljska tehnologija.
Na katerih področjih vidite možnosti za poglobitev sodelovanja med Nemčijo in Slovenijo?
Zelo razveseljivo je, da je poleg avtomobilske industrije veliko inovacij na primer tudi na področju letalstva in vesoljske tehnologije. Slovenija si je na tem področju že ustvarila ime in prav na tem področju vidim dobre možnosti za sodelovanje z Nemčijo.
V EU se trenutno veliko govori o varnosti in obrambi. Ali vidite možnosti za poglobljeno sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo tudi na tem področju?
To je naslednje področje, na katerem si zelo prizadevamo med Nemčijo in Slovenijo vzpostaviti most. Letos smo s slovenskimi podjetji in nemškim Zveznim združenjem za varnostno in obrambno industrijo, ki je vodilno na tem področju v Nemčiji, že organizirali okroglo mizo na to temo. Novembra bomo organizirali še eno veliko konferenco. To je zagotovo področje, na katerem obstajajo nove oblike sodelovanja. Vendar pa to področje ni sektor business-to-business (B2B). To pomeni, da podjetja ne morejo poslovati med seboj brez sodelovanja vlad. Zato je pomembno, da naše vlade zelo tesno sodelujejo, saj bo od tega imelo koristi tudi gospodarstvo.
Katera nova področja in možnosti za sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo po vašem mnenju še obstajajo in katere neizkoriščene priložnosti še vidite?
Seveda bomo še naprej potrebovali avtomobilsko industrijo in dobavitelje avtomobilskih delov. To je in ostaja pomemben sektor. Potrebujemo pa tudi nova področja, kot so varnost in obramba, letalstvo in vesoljska tehnologija. Predvsem za tehnološko napredna področja je potrebno zagotoviti prostor za sodelovanje. V tem vidim res dobre priložnosti. V AHK Slovenija si zato prizadevamo v Nemčijo pripeljati čim več delegacij iz Slovenije in v Slovenijo delegacij iz Nemčije, da bi tako na novo odkrili medsebojni potencial. V preteklosti je bila tradicionalno nemška avtomobilska industrija tista, ki je Slovenijo zelo zanimala, zdaj pa to tematsko področje presegamo. Treba je še delati na tem, da bi podjetjem v Nemčiji pokazali, kakšen potencial ima Slovenija.
Kako so slovenska podjetja pripravljena stopiti na to pot?
Moram reči, da zanimanje slovenskih podjetij za Nemčijo ves čas obstaja, tudi na področju zagonskih podjetij. Nedavno smo imeli tukaj v Sloveniji veliko konferenco z uspešnimi zagonskimi podjetji in zelo sem bila vesela, da ima vsako od teh podjetij že stike z Nemčijo in tudi zelo dobro ve, kako lahko svoj potencial v Nemčiji izkoristi. To je zelo razveseljivo.
Prav nič pa niso razveseljivi rezultati letošnje ankete AHK, po kateri 17 odstotkov nemških podjetij razmišlja, ali naj svoj regionalni sedež preselijo iz Slovenije. Kaj bi s tem izgubila Slovenija in kako bi lahko ustavili ta trend?
Ta številka nas mora resnično skrbeti! Slovenija je imela kot relativno majhna država doslej prednost, da je bila v regiji zelo pomembna. Zlasti zaradi tega imajo tuja podjetja svoj regionalni sedež prav tukaj. Ko sem začela delati v Sloveniji, sem kot glavni argument za nemške poslovne partnerje vedno uporabila tole: »Slovenija je sicer majhna, vendar ima vsak, ki je aktiven v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, svoj sedež v Sloveniji.« To je odprlo vrata in oči za to lokacijo in njen pomen. Skrb, da bi izgubili to prednost, če bi se regionalni sedeži preselili na druge lokacije, predvsem na Hrvaško, v Zagreb, na prvi pogled morda ni posebej velika. Zagreb in Ljubljana sta drug od drugega oddaljena le uro in pol vožnje. Vendar to pomeni, da se pogledi iz Nemčije in tudi iz Evrope usmerjajo predvsem na Zagreb in ne več na Ljubljano. Ljubljana bo postala le še »ena od lokacij«, ne bo pa več najpomembnejša, glavna lokacija. To temo moramo vzeti zelo resno. Gre za postopni proces, ki ga je treba ustaviti z gospodarskimi ukrepi. Ne smemo dopustiti, da se mednarodni pomen lokacije zmanjša.
Če želimo ohraniti našo socialno državo, moramo gospodarstvu omogočiti dihanje, da mu bomo zagotovili uspešnost.
Ali ste že prejeli kakšen odziv od vlade?
Z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport sodelujemo zelo tesno in zaupanja vredno, vendar je minister za gospodarstvo v koaliciji manjši partner. Vlagamo veliko truda, da bi prepričali tudi večinsko stranko v vladi.
Torej vam vrata še niso odprta?
Točno, vedno znova trkamo, vendar nam jih žal še ni uspelo odpreti dovolj, da bi lahko vstopili – v prenesenem pomenu.
Anketa AHK je tudi pokazala, da zanimanje nemških podjetij za naložbe v Sloveniji upada. Ali je razlog za to v tem, da so se naveličali čakati, da bodo obljubljene olajšave za gospodarstvo uresničene?
Vemo, da v Evropi trenutno živimo v zelo zahtevnih časih. Naša konkurenčnost je v veliki meri odvisna od odločitev Evropske komisije. Odvisna pa je tudi od odločitev 27 držav članic, gospodarskih središč. V Nemčiji trenutno poskušamo nekoliko spremeniti smer in se ponovno bolj osredotočiti na konkurenčnost in podjetniško uspešnost. Nova vlada si je zadala cilj zmanjšati birokracijo, znižati stroške energije in uvesti davčne olajšave za podjetja, da bodo ta spet imela več prostora za dihanje. Točno to si želimo tudi v Sloveniji. Če želimo ohraniti našo socialno državo, moramo gospodarstvu omogočiti dihanje, da mu bomo zagotovili uspešnost. Le če je gospodarstvo uspešno, si lahko privoščimo socialno državo.
Kam nameravajo nemška podjetja prenesti naložbe iz Slovenije, večinoma na Hrvaško?
Tega ne morem potrditi s konkretnimi številkami, saj nimam na voljo podatkov. Lahko pa rečem, da regija ponuja veliko možnosti. Alternative v tej regiji so Hrvaška kot del schengenskega območja, Bosna in Hercegovina z nizkimi stroški dela ter Srbija kot velik trg. Konkurenca obstaja tudi v regiji.
Kako trenutno stanje nemškega gospodarstva vpliva na sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo?
Srednjeročno je prestrukturiranje nemške avtomobilske industrije izziv za vse dobavitelje – ne le za slovenske, temveč tudi za nemške. Najboljši način za spopadanje s tem je ohranjanje tesnega sodelovanja s strankami in nadaljnji razvoj skupaj z njimi. To govorimo nemškim dobaviteljem, enako pa velja tudi za slovenske.
Kako ocenjujete trenutno stanje nemškega gospodarstva?
Pet vodilnih gospodarskih raziskovalnih inštitutov je pravkar objavilo najnovejše napovedi. Za letošnje leto zdaj napovedujejo 0,2-odstotno rast, za prihodnje leto 1,3-odstotno rast, za leto zatem pa 1,4-odstotno rast. Dejstvo, da je rast v Nemčiji spet pozitivna, je po dolgem času najboljša novica.
Kako nemška podjetja občutijo pomanjkanje kvalificirane delovne sile?
Ankete kažejo, da se skoraj polovica vseh podjetij sooča s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Inštitut za nemško gospodarstvo je izračunal, da do leta 2028 v Nemčiji zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile ne bo mogoče zapolniti skoraj 770 tisoč delovnih mest. To je velika ovira, ki močno zavira gospodarski razvoj. To temo skušamo obravnavati in ta izziv premagati s številnimi pobudami. Ko se tu v Sloveniji pogovarjam z našimi nemškimi podjetji, predvsem s proizvodnimi podjetji, slišim podobne skrbi, saj tudi v Sloveniji primanjkuje kvalificirane delovne sile. Celotno območje nekdanje Jugoslavije je tako rekoč izčrpano, zato podjetja za iskanje kvalificirane delovne sile in zagotavljanje proizvodnje segajo daleč preko tega območja. To je velika tema, za katero rešitev še ni bila najdena.
Naše razumevanje proste trgovine je geopolitika z enim udarcem postavila pod vprašaj. Trende moramo videti, se z njimi spopasti in zanje najti rešitve.
Kaj po vašem mnenju prinaša Nemčiji in EU carinski sporazum med EU in ZDA?
Vedno obstaja bela in črna plat. Prednost tega sporazuma je, da nam ne bo treba plačevati še višjih carin. Ameriški predsednik je grozil s 30-odstotnimi carinami, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen jih je uspela znižati na 15 odstotkov. To je na eni strani velika olajšava, na drugi strani pa je teh 15 odstotkov seveda precej višjih od 1 do 2 odstotkov carin iz preteklosti. V tem smislu so posamezne panoge, kot sta jeklarska in avtomobilska industrija, močno obremenjene, kar vpliva na celotno nemško gospodarstvo. Vendar smo se zdaj tudi že naučili, da so podrobnosti še stvar pogajanj. Tudi ekonomisti v Nemčiji trenutno še ne morejo reči, kakšni bodo konkretni učinki na celotno gospodarstvo.
Kako bi ocenili vpliv globalnih trendov na Nemčijo in majhna gospodarstva, med katera spada tudi Slovenija?
Najbolj opazni trendi so trenutno naložbe v umetno inteligenco, avtomatizacijo in digitalno infrastrukturo, to so najbolj opazne spremembe. To so trendi, ki bodo vplivali na vsa gospodarska področja. Za Slovenijo kot majhno gospodarstvo je prednost, da je vključena v platforme EU. Po drugi strani pa so učinki obsega in financiranje inovacij na majhni lokaciji težavni. Prepričana sem, da bo Slovenija te trende v odprtem evropskem gospodarskem prostoru lahko izkoristila.
Kateri globalni trendi imajo po vašem mnenju največji vpliv?
Zame sta najpomembnejša trenda digitalizacija in umetna inteligenca, ki prinašata zelo opazno spremembo našega gospodarjenja. Sledita demografske spremembe in pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Če bomo oba trenda uspešno združili, bomo v prednosti. Umetna inteligenca lahko pomaga, da preproste dejavnosti opravljajo stroji in se tako zmanjša problem pomanjkanja delovne sile. Tretji trend je resnično velik izziv: to je geopolitika in močno omejena prosta trgovina. Trgovinski konflikti, ki jih trenutno opazujemo, imajo ogromen vpliv na gospodarstva. Ni še jasno, kako se bomo s temi konflikti spopadli. EU trenutno zelo pospešeno sklepa sporazume o prosti trgovini, kar je dober znak. Ti sporazumi predstavljajo priložnost, da se izvlečemo iz konfliktov med bloki. Seveda pa smo v Evropi, zlasti v Nemčiji, odvisni od ZDA kot našega največjega izvoznega trga. Za nas je pomembna tudi Kitajska. Tudi to je tema, ki je ne moremo kar odložiti. Naše razumevanje proste trgovine je geopolitika z enim udarcem postavila pod vprašaj. Te trende moramo prepoznati, se z njimi spopasti in zanje najti rešitve.
