Shrani za kasnejše branje.
Nedavna sodba Vrhovnega sodišča je restriktivno razložila pojem izvoljenega predstavnika interesne organizacije, ki je izvzet iz obvezne registracije lobistov, in poudarila, da se izjema nanaša le na organizacije brez zakonitih zastopnikov.
Nataša Tomažin, GZS, Pravna služba
Neregistriran lobist
Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)1 lahko lobiranje opravljajo samo registrirani lobisti, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona. Kot izjema (neregistriran lobist) je določena oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.
Sodba Vrhovnega sodišča
Nedavna sodba Vrhovnega sodišča (X Ips 43/2022 z dne 4. septembra 20242; v nadaljevanju: sodba) je osvetlila pojem izvoljenega predstavnika interesne organizacije in podala restriktivno razlago, ki bo pomembno vplivala na prakso lobiranja v Sloveniji. Eno izmed ključnih vprašanj, ki ga je Vrhovno sodišče v postopku obravnavalo, je bilo, ali s strani skupščine izrecno pooblaščeni član nadzornega sveta, ki deluje kot izvoljeni predstavnik družbe, spada pod izjemo iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK. Sodišče je presodilo, da ne.
V obravnavanem primeru je šlo za člana nadzornega sveta družbe, ki ga je skupščina pooblastila za zastopanje interesov družbe pri zakonodajnih spremembah glede Zakona o davku na tonažo. Oseba, ki je lobirala, ni bila vpisana v register lobistov, v družbi tudi ni bila zaposlena in ni bila njen zakoniti zastopnik. Sklicevala se je na izjemo iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK.
Vrhovno sodišče v sodbi razlaga pojem izvoljenega predstavnika restriktivno in poudarja, da se izjema izvoljenega predstavnika nanaša le na izvoljene predstavnike tistih organizacijskih oblik, ki nimajo posebej z zakonom določenega (zakonitega) zastopnika (npr. razna združenja, civilne iniciative, stanovanjske skupnosti, zbor etažnih lastnikov ipd.), ampak izvolijo nekoga izmed njih, da jih zastopa oziroma predstavlja.
Nekaj bistvenih zaključkov
- Ozka razlaga izjem: izjeme, določene v četrtem odstavku 58. člena ZIntPK, so taksativno naštete in jih ni mogoče razlagati ekstenzivno. Širša razlaga bi lahko ogrozila transparentnost lobiranja ter ne bi več sledila namenu zakona.
- Pristojnosti organov družbe: po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) so pristojnosti skupščine, nadzornega sveta in uprave družbe jasno določene in razmejene. Družbo zastopa in predstavlja uprava družbe, nadzorni svet pa nadzoruje vodenje poslov družbe (vodenja poslov družbe se ne more prenesti na nadzorni svet, skupščina pa ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov). Skupščina tudi ne more samostojno, mimo volje uprave, izdajati pooblastil za zastopanje družbe.
- Cilj izjeme: namen izjeme je olajšati lobiranje organizacijam, ki nimajo zakonitih zastopnikov, ne pa omogočiti gospodarskim družbam, da razširijo krog oseb, ki lahko lobirajo v njihovem imenu brez registracije lobista pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Sodba Vrhovnega sodišča jasno kaže, da je ozka razlaga izjem od registracije lobista ključna za zagotavljanje transparentnosti in zakonitosti lobiranja. Interesne organizacije (podjetja …), ki želijo vplivati na oblikovanje politik, morajo pri izvajanju lobiranja strogo spoštovati zakonske določbe in se izogibati praksam, ki bi lahko bile predmet pravnih sporov.