Shrani za kasnejše branje.
Zniževanje inflacije neposredno krepi realno gospodarsko rast in vpliva na manjše plačne pritiske in odpira centralnim bankam v srednjeevropski regiji možnost za vodenje manj restriktivne denarne politike.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist Analitike GZS
Po zadnji aktualni oceni Focus Economics naj bi se svetovna gospodarska rast v letu 2024 upočasnila z 2,7 % (2023) na 2,4 %, kar naj bi bilo predvsem posledica pol nižje rasti ZDA (1,1 % v 2024 namesto 2,2 % v 2023) in nekoliko nižje rasti na Kitajskem (4,5 % v 2024 namesto 5,1 % v 2023), medtem ko naj bi se v območju evra gospodarska rast okrepila (iz 0,5 na 0,7 %). Podatki o oceni inflacije v letu 2024 kažejo, da naj bi se ta že tretje zaporedno leto upočasnjevala. Globalno gledano je dosegla vrh v letu 2022 pri 8 %, v 2023 se je rast upočasnila na okoli 6 %, v letu 2024 pa naj bi se umirila na 5 %. V območju evra naj bi se znižala s 5,6 % v 2023 na 2,7 % v 2024.
Med osmimi državami v srednji Evropi, ki so članice EU-271 in kjer skupaj prebiva okoli 100 milijonov ljudi, naj bi gospodarska rast presegala 3 % le v Romuniji, nadpovprečno visoka pa naj bi bila še na Madžarskem (2,7 %) in na Poljskem (2,7 %). Najnižja naj bi bila na Češkem (1,8 %). V zadnji državi naj bi se tudi povprečna rast cen najbolj znižala, in sicer z 10,9 % v 2023 na 2,8 % v 2024. Zaradi manjših potreb po ukrepih za zajezitev energetske krize, naj bi se javno-finančni primanjkljaji globalno gledano znižali s 4,6 % v 2023 na 4,2 %, v državah srednje Evrope pa še nekoliko bolj, in sicer s 4,5 % na 3,8 %. Znotraj skupine osmih držav naj bi imela v 2024 najnižji primanjkljaj Hrvaška (1,4 % BDP), kjer naj bi se sicer kot edini državi celo zvišal (z 0,8 % v 2023).
Realna potrošnja gospodinjstev naj bi se v 2024 povečala za 3 %.
Gospodarska rast v srednjeevropskih državah v pomembni meri temelji na uvoznem povpraševanju Nemčije in drugih razvitih držav, kjer potekajo finalne faze sestave izdelkov na področju vozil in strojev. Pričakujemo, da se bodo trendi proizvodnje izboljšali tudi v teh državah, kar naj bi spodbudilo rast industrijske proizvodnje in izvoza iz srednjeevropskih držav.
Rast potrošnje domačih gospodinjstev je običajno odraz razmer na trgu dela oziroma dinamike zaposlenosti, realnih plač ter naklonjenosti k potrošnji oziroma varčevanju. Realna potrošnja gospodinjstev naj bi se po krčenju v letu 2023 (-0,4 %) v 2024 povečala za 3,0 %. V Romuniji in na Poljskem naj bi presegala 3,3 %, najšibkejša naj bi bila rast na Slovaškem (1,9 %) in v Sloveniji (2,0 %). Skladno z rastjo potrošnje gospodinjstev pričakujemo tudi visoko rast prodaje na drobno, ki naj bi se podvojila. V letu 2023 je znašala v regiji 3,3 %, v 2024 pa naj bi znašala 6,6 %. Najvišja naj bi bila na Poljskem (nad 9 %) in v Romuniji (okoli 8 %), najnižja pa na Češkem (1,4 %). Anketna stopnja brezposelnosti naj bi v regiji ostala nespremenjena pri okoli 5 %, pri čemer naj bi najbolj upadla na Hrvaškem, in sicer s 6,6 % v 2023 na 6,4 % v 2024. Najnižja naj bi ostala na Češkem, pri okoli 2,8 %.
Pri investicijah je pričakovati v regiji nekoliko skromnejšo rast (3,7 %) po visoki v letu 2023 (4,0 %). Rast naj bi ostala blizu 7 % v Romuniji, po višini rasti pa naj bi ji že sledila Slovenija (4,6 %), kar naj bi bilo povezano tudi z aktivnostmi, povezanimi z obnovo. Rast se bo najbolj upočasnila na Poljskem, kjer naj bi upadla s 6,3 % v 2023 na 2,7 % v 2024.
Glavna negotovost so cene energentov, predvsem naftnih derivatov, delno tudi zemeljskega plina.
Po visokem padcu izvoza v 2023 (−6,4 %) naj bi v regiji rast v 2024 dosegla 5,5 %. Na Poljskem in v Romuniji naj bi bila pri 7 %, visoka naj bi bila tudi na Slovaškem (5,5 %).
Osrednje obrestne mere centralnih bank naj bi se v 2024 v povprečju znižale, in sicer s 6,4 % v 2023 na 4,8 % v 2024. Najbolj naj bi upadla osrednja obrestna mera Madžarske centralne banke (z 11 % na 6,4 %), Češka centralna banka pa naj bi jo znižala s 6,7 % na 4,2 %.
Med pozitivnimi okoliščinami za gospodarsko rast v regiji velja omeniti hitro zniževanje inflacije, ki naj bi praviloma centralnim bankam odprla pot do prvih znižanj obrestnih mer, preden bi te lahko imele negativen učinek na potrošnjo, investicije podjetij ali nepremičninski trg. Glavna negotovost so cene energentov, predvsem naftnih derivatov in delno zemeljskega plina.
1 Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Romunija, Hrvaška in Slovenija
