Shrani za kasnejše branje.
Z novelo Zakona o urejanju trga dela se posega delno v Zakon o delovnih razmerjih – je to priložnost za daljšo delovno aktivnost?
Andrej Vrtačnik, GZS, Pravna služba
Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta dne 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novitet.
Dogovor o delu s krajšim delovnim časom
ZUTD med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom. Slednji ureja pravico delavca, ki je zaposlen za polni delovni čas in je dopolnil 58 let starosti, ali pa ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, da lahko delodajalcu predlaga dogovorno spremembo pogodbe o zaposlitvi in opravljanje dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Posebnost tovrstnega opravljanja dela je v tem, da se zaradi dogovora o delu s krajšim delovnim časom, na novo določi osnovno plačo v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Gre za t. i. ukrep 80/90/100, ki je pridržan le za delavce z nekaj leti do upokojitve, s tem da bi torej delali 80 odstotkov časa, prejemali 90 odstotkov plače (s plačanimi vsemi davki in prispevki), za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi štelo, da so plačani 100-odstotni prispevki, zato da vključitev v ukrep ne bi okrnila osnove za odmero njihove pokojnine.
Ukrep se bo uvedel s prehodnim obdobjem tako, da bo v letu 2026 in 2027 veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let. Namen ukrepa je, da bi se starejšim delavcem omogočilo daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kar ima vpliv na njihov materialni položaj, posredno pa tudi njihova socialna zavarovanja in delovnopravna upravičenja.
Pravice v primeru krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo
V okviru socialnih zavarovanj bo zaradi posebnosti spremenjene pogodbe o zaposlitvi določena nova šifra zavarovalne podlage (šifra 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s KDČ 80 %). S tem bo na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovljeno priznavanje pravic v obsegu 100 %, kot če bi delavec delal s polnim delovnim časom, torej mu bo zagotovljeno štetje zavarovalne dobe v polnem trajanju. Relevantni bodo podatki v REK obrazcih. Na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja mu ne bo mogoče zagotoviti priznanja bolniškega nadomestila za več ur, kot jih je delavec dejansko opravil in v višjem znesku, kot je osnova za plačilo prispevkov. Področje zavarovanja za starševsko varstvo bo za to starostno skupino manj relevantno, ni pa nemogoče. Starševsko nadomestilo se bo priznalo za toliko ur, za kolikor je zavarovanec prijavljen v zavarovanje (ne glede na število ur dejanskega dela).
Zavarovanje za primer brezposelnosti sledi načelu, da se zavarovancu za opravljanje dela s KDČ tudi pravice priznajo za KDČ, torej se višina denarnega nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec. Na področju dolgotrajne oskrbe ni posledic, ker višina plačanih prispevkov za oskrbo ne bo vplivala na višino pravic iz dolgotrajne oskrbe.
V okviru delovnopravnih upravičenj bodo ti starejši delavci izenačeni z delavci, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih, razen v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, saj bo zanje skladno s 67.b členom, znesek osnovne plače delavca v višini 90 % osnovne plače delavca za polni delovni čas. V spremenjeni pogodbi o zaposlitvi bo dolžina in razporeditev delovnega časa določena na dnevni oz. tedenski ravni (80 % polnega delovnega časa). Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela tej kategoriji delavcev, s tem pa se jim delovni čas ne sme začasno prerazporediti niti ne neenakomerno prerazporediti. Regres za letni dopust in odpravnino prejmejo ti delavci v polnem obsegu, tako kot to velja za ostale posebne primera dela s KDČ. Ostale pravice se jim priznavajo skladno z veljavnim ZDR-1, v okviru statusa oseb po 67. členu, ki delo opravljajo s KDČ v posebnih primerih.