Shrani za kasnejše branje.
Zakaj inovacije niso več projekt, ampak sposobnost podjetja.
Željka Kelkedi, Strateški razvoj, GZS
Podporne organizacije smo predolgo razmišljale skozi prizmo instrumentov: dogodkov, razpisov, projektov in svetovanj. Vsak zase je lahko kakovosten.
Toda podjetja svojih razvojnih izzivov ne doživljajo na ta način. Podjetje se ne zbudi zjutraj z mislijo, da potrebuje še eno delavnico ali še en razpis. Zbudi se z razvojnim izzivom. Kako razviti novo rešitev? Kako hitreje priti do znanja? Kako najti prave partnerje? Kako zmanjšati tveganje razvoja? Kako ostati konkurenčen v svetu, kjer se tehnologije, trgi in geopolitične razmere spreminjajo hitreje kot kadar koli prej?
Instrumenti so pomembni. Toda podjetju pomenijo le toliko, kolikor mu pomagajo narediti naslednji razvojni korak. Prav zato se spreminja tudi razumevanje inoviranja.
Še pred nekaj leti smo inovacije pogosto povezovali z dobrimi idejami, uspešnimi razvojnimi projekti ali pridobljenimi sredstvi. Danes postaja jasno, da dolgoročne konkurenčnosti ne ustvarjajo posamezne inovacije. Ustvarja jo sposobnost podjetja, da inovira znova in znova, da sistematično prepoznava razvojne priložnosti, povezuje različna znanja, hitro preverja nove rešitve in jih pretvarja v tržno vrednost.
Priprava na ECF se začne pred razpisom
Če želi Slovenija postati neto prejemnica sredstev Evropskega sklada za konkurenčnost, mora sistematična priprava podjetij postati strateška razvojna naloga države. Potrebujemo razvojno in investicijsko pripravljena podjetja ter portfelj kakovostnih projektov, sposobnih konkurirati v evropskem prostoru
Potrebe podjetij
Inovacije tako niso več predvsem projekt, ampak postajajo sposobnost podjetja. Če se spreminja narava inoviranja, se mora spremeniti tudi podporno okolje. Predolgo smo gradili posamezne instrumente. Danes moramo graditi razvojne poti.
Podjetja ne potrebujejo kataloga storitev. Potrebujejo partnerja, ki razume, kje na razvojni poti se nahajajo, in jim pomaga narediti naslednji korak.
Nekdo potrebuje prvi stik z raziskovalno organizacijo. Drugi išče partnerje za razvoj nove tehnologije. Tretji želi preveriti potencial ideje. Četrti želi svojo razvojno dejavnost bolje povezati s poslovno strategijo. Peti želi postati konkurenčen v evropskih razvojnih programih.
Vsaka od teh potreb je drugačna, vse pa so del iste razvojne poti. To spoznanje je v zadnjih letih vse bolj oblikovalo tudi naše razmišljanje na Gospodarski zbornici Slovenije.
Pri delu s podjetji smo vedno znova ugotavljali, da največja ovira pogosto ni pomanjkanje idej ali motivacije. Ključno vprašanje je, kako narediti naslednji razvojni korak. Kako priti do pravega raziskovalca? Kako oblikovati kakovostno partnerstvo? Kako pripraviti razvojni projekt? Kako zmanjšati tveganje pri razvoju novih rešitev? Kako inoviranje vključiti v vsakodnevno delovanje podjetja in ne le v posamezne projekte?
Na ta vprašanja ni mogoče odgovoriti z eno storitvijo. Odgovor je lahko le povezano podporno okolje.
- Dolgoročno konkurenčnost ustvarjajo sposobnost podjetja, da inovira znova in znova, da sistematično prepoznava razvojne priložnosti, povezuje različna znanja, hitro preverja nove rešitve in jih pretvarja v tržno vrednost.
Podpora Gospodarske zbornice Slovenije
Zato smo v zadnjih letih razvijali pobude, ki odgovarjajo na različne razvojne potrebe podjetij. Pobuda Iz laboratorija v posel odpira vrata raziskovalnim organizacijam in podjetjem omogoča preprost prvi korak do raziskovalnega znanja. S povezovanjem podjetij, raziskovalnih organizacij, ustvarjalnega sektorja in drugih razvojnih deležnikov gradimo skupnost sodelovanja in zaupanja, iz katere nastajajo nova partnerstva in razvojne pobude. Mednarodni projekti podjetjem odpirajo dostop do evropskih mrež, znanja in dobrih praks, zagovorniška vloga GZS pa ostaja pomemben del ustvarjanja predvidljivega in razvojno usmerjenega okolja za raziskave, razvoj in inovacije.
Če te aktivnosti pogledamo vsako posebej, vidimo različne instrumente. Če jih pogledamo skupaj, vidimo nekaj drugega – razvojno pot podjetja.
Iz laboratorija v posel ni zgolj dogodek, temveč prvi korak do raziskovalnega partnerstva. Mednarodni projekti niso cilj sami po sebi, ampak način prenosa znanja in odpiranja novih priložnosti. Skupnosti niso namenjene zgolj mreženju, temveč ustvarjanju zaupanja in dolgoročnega sodelovanja. Pospeševalnik sistematičnega inoviranja, ki ga razvijamo, pa ni zamišljen kot še eno izobraževanje o inovacijah, ampak kot program, ki podjetjem pomaga graditi sposobnost sistematičnega inoviranja: od opredelitve razvojnega izziva do priprave projektov, validacije rešitev in vzpostavitve organizacijskih praks, zaradi katerih inoviranje postane del vsakodnevnega poslovanja.
Foto: Depositphotos
Toda tudi kakovostno razvit projekt težko pride do trga, če podjetje svojih razvojnih ambicij ne zna pravočasno povezati z ustreznimi viri financiranja. Razvojna pripravljenost se mora zato na poti proti trgu vse bolj povezovati tudi z investicijsko pripravljenostjo – sposobnostjo podjetja, da razvojni projekt oblikuje kot izvedljivo investicijsko priložnost, razume njegove finančne potrebe ter izbere in poveže ustrezne vire za različne faze razvoja.
Pomemben del podpore GZS so zato tudi storitve na področju virov financiranja. Z individualnim svetovanjem, podporo pri izbiri ustreznih nacionalnih in evropskih instrumentov, VEM točko za dvojno rabo ter drugimi specializiranimi storitvami podjetjem pomagamo povezovati njihove razvojne načrte z možnostmi financiranja. Ta povezava bo v prihodnje še pomembnejša, saj bodo zahtevnejši razvojni in investicijski projekti vse pogosteje zahtevali kombiniranje različnih virov financiranja.
Razvojna in investicijska pripravljenost sta tako dva povezana dela iste poti: od prepoznavanja priložnosti in razvoja rešitve do financiranja, izvedbe, industrializacije in vstopa na trg.
- Če želimo ustvariti več inovacij z visoko dodano vrednostjo in bolje izkoristiti prihodnje evropske razvojne priložnosti, bomo morali več razmišljati o celotni razvojni poti podjetja.
Sprememba evropske razvojne politike
Povezovanje razvojne in investicijske pripravljenosti postaja še pomembnejše zaradi sprememb evropske razvojne politike. Predlog Evropskega sklada za konkurenčnost (European Competitiveness Fund – ECF) nakazuje širšo logiko podpore razvojni in investicijski poti podjetij – od raziskav in razvoja prek validacije in demonstracije do uvajanja tehnologij, skaliranja, industrializacije in trga.
Za Slovenijo zato ključno vprašanje ne bo le, kako dobro bomo podjetja obveščali o prihodnjih evropskih instrumentih, temveč koliko razvojno in investicijsko pripravljenih podjetij ter kakovostnih projektov bomo imeli takrat, ko bodo ti instrumenti na voljo.
Priprava na ECF se zato ne more začeti z objavo prvega razpisa. Začeti se mora bistveno prej – z razvojem inovacijskih sposobnosti podjetij, povezovanjem z raziskovalnim okoljem in evropskimi partnerji, razvojem poslovnih modelov ter pripravo tehnološko, tržno in investicijsko zrelih projektov. Če želimo biti v prihodnjem evropskem finančnem obdobju uspešni, potrebujemo ne le informacije o možnostih financiranja, temveč sistematično pripravo podjetij in portfelj kakovostnih razvojnih in investicijskih projektov, sposobnih konkurirati v evropskem prostoru.
To ni naloga ene institucije. Zahteva povezovanje države, gospodarstva, raziskovalnih in finančnih institucij ter podpornega okolja okoli razvojnih poti podjetij. Na Gospodarski zbornici Slovenije zato kot eno svojih ključnih razvojnih nalog v prihodnjih letih vidimo prispevek k temu, da bodo slovenska podjetja na novo evropsko razvojno obdobje pripravljena – ne zgolj informirana o priložnostih, ampak sposobna te priložnosti tudi izkoristiti.
Če želimo, da Slovenija ustvari več inovacij z visoko dodano vrednostjo in bolje izkoristi prihodnje evropske razvojne priložnosti, bomo morali manj razmišljati o posameznih instrumentih in več o celotni razvojni poti podjetja – od znanja in ideje do investicije, industrializacije in trga.
Prihodnost ne bo pripadala podjetjem, ki bodo najbolje izpolnjevala razpise. Pripadala bo podjetjem, ki bodo nanje pripravljena.
Podjetja oziroma zainteresirani se lahko obrnejo na: strateskirazvoj@gzs.si.