Shrani za kasnejše branje.
Računovodska podjetja se morajo v aktualni kadrovski krizi znati v prvi vrsti prilagoditi mladim zaposlenim, mladim podjetnikom pa ponuditi inovativne rešitve, praktični pristop k delu ter osebni pristop.
Mateja Jordan
Mladi podjetniki z donosnimi in naprednimi podjetji od svojih računovodij pričakujejo več, kot so od njih pričakovali podjetniki prejšnjih generacij. Kljub digitalnemu pogledu na svet si želijo predvsem svetovalca, s katerim je prijetno delati, pravi predsednik Zbornice računovodskih servisov (ZRS) pri GZS Aleksander Štefanac. Direktorica ZRS Polonca Podgoršek pa opaža, da milenijci želijo predvsem proaktivni in praktični pristop k delu, pa tudi dodajanje osebne note njihovim storitvam. Pričakovanja sodobnih računovodij so podobna, zato se z mladimi zaposlenimi tudi računovodski servisi laže prilagajajo potrebam mladih naročnikov. V prvi vrsti pa morajo znati ustvariti pogoje, privlačne za mlade zaposlene, kar je v aktualni kadrovski krizi še toliko bolj pomembno.
Mladi vedo, kaj si želijo od poklica
Računovodje, ki so ustanovili prve računovodske servise v novi državi, se upokojujejo, mnogi tudi prodajajo svoje servise, stanje v branži opisuje Polonca Podgoršek in opozarja tudi na drugačno delo z mladimi zaposlenimi. »Njihova pričakovanja so drugačna in se odražajo konkretno pri njihovem delu. Želijo si fleksibilnost, varnost, osebni in profesionalni razvoj, ravnotežje med delom in zasebnim življenjem itd.,« zato se morajo delodajalci oziroma lastniki računovodskih servisov znati prilagoditi njihovim zahtevam.
Zaradi vedno večjih zahtev je delo računovodij zelo dinamično in podprto s sodobno tehnologijo.
»Mladi potencialni računovodje imajo predvsem jasno izoblikovano predstavo o tem, kaj si želijo od poklica,« pa pravi predsednik ZRS Aleksander Štefanac in kot primer izpostavi eno od tujih raziskav. V njej so se sodelujoči študenti strinjali s tem, da je z diplomo iz računovodstva na voljo veliko možnosti za zaposlitev, hkrati pa so poudarili, da jo je težje pridobiti kot diplomo drugih poslovnih smeri. »Menili so tudi, da ta poklic zahteva več ur dela, kar je za prejšnje generacije veljalo kot vrednota, zanje pa je to ovira pri življenjski odločitvi,« razmišljanje mladih ponazori računovodja.
»Predstava o »tradicionalnih« računovodjih je za moje pojme kar zgrešena. Nekako je še vedno zakoreninjena slika o črno-belem, nezanimivem, individualnem in birokratskem posamezniku, ki pa je že dolgo časa preživeta. Današnji računovodja je usmerjen v timsko delo, ki je zaradi vedno večjih zahtev zelo dinamično in zelo podprto s sodobno tehnologijo,« zastareli kliše o dolgočasnih računovodjih ovrže Štefanac.
Ob tem ne pozabi niti na prednosti mladih generacij, kot je pripravljenost za osvajanje več znanja in dokazovanje lastnih sposobnosti, kar je povezano z možnostjo napredovanja na delovnem mestu. »Zato je pomembno, da jih vpeljemo v delo na tak način, da jim damo vedeti, da so odgovorni za svoje področje. S tem doprinesemo tudi k njihovemu osebnemu in profesionalnemu razvoju, s priložnostmi za razvoj novih kompetenc pa naredimo poklic tudi dinamičen,« je prepričan sogovornik. Pri tem upošteva tudi željo mladih, da vplivajo na podjetje in družbo ter okolje, v katerem ta deluje. »S tem povezujejo tudi kakovost svojega življenja izven službe, pri čemer tehtajo med delovnimi obveznostmi in prostim časom, ki jim je na voljo.«
Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih servisov (ZRS) pri GZS.
Foto: Tadej Kref
Zato, pravi Aleksander Štefanac, se morajo vodje računovodskih podjetij zavedati ključnega pomena predajanja znanja novim generacijam na pravilen način, s sposobnimi in razumevajočimi mentorji. »Omogočiti jim moramo dostop do digitalnih orodij za delo, ker so to generacije, ki so zrasle in se tudi izobraževale v digitalnem svetu, in tako ta potencial tudi uporabiti za razvoj naših podjetij. Z nadaljnjim razvojem teh orodij in vedno večjo uporabo ter bodočimi zakonskimi ureditvami lahko v večji meri omogočimo tudi delo na daljavo, kar je tudi ena izmed njihovih delovnih zahtev.«
Vsekakor pa je treba delo in razumevanje novih generacij prilagoditi ustreznemu ravnovesju med strokovnimi zahtevami in zdravim delovnim okoljem, ki ga je mogoče po Štefančevem mnenju doseči s krepitvami kompetenc pri tako imenovanih mehkih veščinah.
Računovodje morajo biti korak pred novimi praksami in ponuditi storitve, ki najbolj ustrezajo interesom njihovih strank.
Dober računovodja je vedno korak pred stranko
Na drugi strani pa na trgu že prevladujejo mladi podjetniki, ki ustvarjajo donosna in napredna podjetja. Imajo natančne specifikacije, kakšnega računovodjo želijo, so tehnološko podkovani in odprti za uporabo novih digitalnih orodij, družbeno odgovorni, vendar pa zelo cenijo tudi dobičke, ki jih ustvarjajo. Štefanac opaža tudi, da so podjetniki nove generacije zaradi tehnologije, vkomponirane v njihova življenja, navajeni promptnih odgovorov in rezultatov, kar se razlikuje od prejšnjih.
»Kljub temu digitalnemu pogledu pa si od svojega računovodje želijo, da je svetovalec, s katerim je prijetno delati,« kompleksne zahteve oriše strokovnjak, ki enaka pričakovanja in značilnosti pri novih računovodjih smatra kot prednost pri prilagajanju potrebam novih naročnikov.
»Milenijci, ki potrebujejo računovodske storitve, imajo natančne zahteve za svoje računovodje, kot so proaktivni in praktični pristop k delu ter dodajanje osebnega stika njihovim storitvam. Računovodje morajo biti korak pred novimi praksami ter ponuditi storitve, ki najbolj ustrezajo interesom njihovih strank,« spremembe v dojemanju vloge računovodij pri mladih generacijah podjetnikov opisuje direktorica ZRS Polonca Podgoršek.
Zato je za računovodska podjetja nujno, da sledijo tehnološkemu napredku, ki ga omogoča razvoj digitalizacije. »S tem zelo izboljšujemo kvaliteto naših storitev, hkrati zadovoljujemo potrebe naših novih kadrov in naprednih naročnikov ter pridobimo čas, ki ga potrebujemo za opravljanje našega osnovnega dela kot računovodje, ki niso usmerjeni v preteklost, ampak lahko s pomočjo tehnologije svetujemo za prihodnost,« še poudarja Aleksander Štefanac.
»Na mladih servis stoji«
»Povprečna starost zaposlenih v našem servisu je malo nad 30 let, zato iskanje sinergije med mlado in starejšo generacijo ni potrebno,« pravi Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja FIN-servis iz Ljubljane. »Smo nekoliko netipičen servis, saj uvajamo vedno nove tehnologije, poskušamo optimizirati poslovne procese in jih narediti bolj učinkovite, zato tudi potrebujemo mlade ljudi,« politiko podjetja opiše Dolenšek, direktor verjetno najstarejšega digitaliziranega računovodskega podjetja v Sloveniji, kjer so že leta 2008 uvedli brezpapirno poslovanje. Kot poudarja Dolenšek, je to že v tistem času zahtevalo določene nove pristope, ki so jim bili kos le mladi.
»Da smo jih pritegnili, pa smo jim morali ponuditi različne ugodnosti; samo delo, ki stereotipno velja za dolgočasno, pa smo naredili bolj zanimivo. Tako smo uredili za računovodski servis netipične, živahne in barvite prostore, zaposlenim omogočamo izobraževanje, zdravo prehrano, del zabave med službo, team buildinge itd.,« našteva sogovornik.
V letu 2022 je računovodsko, knjigovodsko in revizijsko dejavnost in davčno svetovanje (SKD M69.200) opravljalo 4.522 subjektov, med njimi 2.020 družb ter 758 samostojnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo. Število družb se je v primerjavi z letom 2021 znižalo za 0,7 %, število samostojnih podjetnikov* za 10,7 %.
* upoštevani le samostojni podjetniki, ki oddajo letno poročilo na Ajpes in ne tudi samostojni podjetniki, ki ga ne oddajo, ker k temu niso zavezani (obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov).
Pripravila Analitika GZS
Delo od doma se po epidemiji v FIN-servisu ni prijelo, saj, kot opaža Dolenšek, zaposleni radi prihajajo v pisarno. »Po eni strani potrebujejo družbo, po drugi pa prenos informacij v podjetju ni optimalen, če nismo skupaj. Sicer pa imajo prilagodljiv delovnik, zato ni treba, da sedijo osem ur v pisarni, če je delo opravljeno.« Prednost za podjetje je tudi, da bodoče kadre podpirajo s štipendijami in jih tako vzgajajo že v času študija. »Če pridejo naravnost s fakultete, pa potrebujejo približno pet let, da postanejo samostojni,« po dolgoletnih izkušnjah ugotavlja Tone Dolenšek.
Pomemben je aktiven pristop
Novogoriška družba Contall, ki prav letos praznuje 30-letnico, je že leta 2017 pridobila poln certifikat Družini prijazno podjetje, v katerem posluh do mladih in ostalih zaposlenih izražajo skozi letno sprejemanje ukrepov za lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja. Direktorica Darja Povšič Peršolja sprotno prilagajanje potrebam smatra kot pomembno prednost za zaposlene. Mladim tako nudijo možnost gibljivega delovnega časa, dela od doma, dodatnih prostih dni za spremljanje ali oskrbo otrok, pa tudi možnost izobraževanja in napredovanja ter opremljenost za čim bolj digitalno komunikacijo in delo.
V podjetju Contall orjejo ledino s krajšim delovnikom. Prepričani so, da jim to na dolgi rok daje pomembno dodano vrednost.
Mlad kader za delo v sektorju računovodstva in davčnega svetovanja pridobivajo že v času študija, zato so se povezali z Visoko šolo za računovodstvo v Ljubljani, od koder k njim prihajajo študentje na prakso. Tistim, ki v podjetju vidijo priložnost kasnejše zaposlitve, ponudijo tudi štipendijo. »Želimo namreč, da se nam mladi čim bolj približajo in spoznajo naše delo ter naše podjetje,« pravi direktorica. »Mladim želimo predstaviti poklic računovodje kot svetovalca, ki svoje delo opravlja na digitaliziran način in zavračamo stereotip, da računovodja le vnaša podatke.«
Subjekti so v letu 2022 ustvarili 431 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, med njimi družbe 319 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, ki so v primerjavi s preteklim letom porasli za 11 % in samostojni podjetniki 40,9 mio EUR. Družbe so ustvarile 191 mio EUR dodane vrednosti, (+8 % rast) in 45,2 mio EUR EBITDA (+ 5,4 % rast).
Pripravila Analitika GZS
Darja Povšič Peršolja je prepričana, da morajo biti podjetja aktivna, brez izgovorov, da mladega kadra ni. V Contallu, kjer na treh lokacijah zaposlujejo 30 oseb (40 odstotkov je mladih), so pravkar zaključili enoletno poskusno obdobje 36-urnega delovnika in se odločili za nadaljevanje. »To je nagrada za zaposlene, ki so toliko bolj pripravljeni sodelovati pri aktivnostih za postopno izboljšanje procesov dela tako, da storitve strokovno in kvalitetno opravimo v predvidenem času, hkrati pa koristimo vse prednosti krajšega delovnika,« odločitev obrazloži sogovornica. S tem še bolj okrepijo kolektivni duh za sodelovanje pri raznih težjih projektih in zaupanje zaposlenih, da bodo skupaj uresničili zastavljene cilje.
»Ni vedno enostavno, saj smo prvi v dejavnosti, ki orjemo ledino krajšega delovnika in med prvimi podjetji v Sloveniji nasploh. Prepričani pa smo, da je prav to tisto, kar daje družbi na dolgi rok pomembno dodano vrednost,« meni Peršolja in kot pomemben vzvod za hitrejšo komunikacijo in uporabo spletnih računovodskih programov izpostavlja tudi stranke – mlade podjetnike.
»Naše stranke so tudi nerezidenti, med katerimi najdemo take, ki jim ni neobičajno plačevanje s kripto valutami, niti uporaba alternativnih digitalnih bančnih računov. To seveda pomeni, da se moramo tudi sami dovolj hitro poučiti in imeti pravočasno pripravljena mnenja ter podlage za računovodsko in davčno obravnavo,« zaključuje Darja Povšič Peršolja in ob tem misli tudi na usmeritve, ki minimizirajo vsa možna tveganja.