Shrani za kasnejše branje.
Publikacijo, ki je prvič izšla aprila 2021, v letu 2025 nadgrajujemo z novo, posodobljeno in precej dopolnjeno izdajo. V samo štirih letih je namreč v svetu in v celotnem sektorju energetike prišlo do pomembnih premikov.
Mag. Ana Vučina Vršnak
Z rusko agresijo nad Ukrajino se spreminja energetska podoba Evrope in sveta. Digitalizacija s seboj prinaša vse več izzivov – tudi z velikimi podatkovnimi centri, ki so pomemben porabnik energije. Potrošnike in gospodarstvo pa najbolj zanimajo cene energentov, ki jih potrebujejo za življenje in delo. Vse te pomembne vidike vključujemo v novo izdajo publikacije. Ohranili pa smo bistvene dele prve izdaje, ki osvetljujejo področje energetike v Sloveniji, EU in svetu ter delo Energetske zbornice Slovenije (EZS).
.png)
Bogata zbirka podatkov o energetiki
Vsebino smo posodobili z najnovejšimi podatki, ki so bili na voljo do jeseni 2024 ali v nekaterih primerih celo do konca prve četrtine leta 2025, torej do izida knjige. Publikacija ponuja izjemno bogato zbirko podatkov o energetiki – od primarne energije, električne energije in toplote do porabe, energetske varnosti, energetske odvisnosti Slovenije in energije v Sloveniji (obnovljivi viri, fosilna goriva, jedrska energija) in drugih ključnih vsebin.
Za bralce iz gospodarstva je pomembno poglavje »Energija Slovenije, Evropske unije in sveta: gospodarski kontekst«. Poudarek je na razogljičenju in konkurenčnosti (zniževanje emisij in spodbujanje čiste industrije), visokih cenah energije v EU in težavah z »uhajanjem ogljika« (angl. carbon leakage), kjer posebej omenimo primer Taluma. Obrazložimo pa tudi koncept odrasti (angl. degrowth).
Energetika je ena izmed gospodarskih panog in je bolj kot katerakoli druga povezana z vsemi ostalimi panogami. Konkretno: industrija brez energentov v obliki elektrike ali plina ne more delovati; prometa brez goriv ni; kmetijstvo potrebuje energijo v različnih oblikah; storitvena dejavnost prav tako potrebuje energijo. Ob tem pa je celotni sektor v procesu preoblikovanja (t. i. zeleni prehod). V tem procesu si vse panoge prizadevajo za razogljičenje – za manjšo in bolj učinkovito rabo energentov, za energetsko bolj učinkovite postopke. Energetika je panoga, ki sama proizvede veliko izpustov – sploh v povezavi s fosilnimi gorivi, in je obenem panoga, ki dobavlja različne energente, pri tem pa je sama v procesu transformacije in obenem tudi pod pritiskom čim bolj ugodnih cen, ki naj jih zagotovi preostalim sektorjem.
Čtivo za potencialne mlade kadre
V knjigi posebej izpostavljamo pomen izobraževanja ter vlogo različnih fakultet pri študiju energetike. Knjiga je že vključena kot študijsko gradivo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, saj pomembno prispeva k poglobljenemu razumevanju energetskih izzivov. Kot EZS se povezujemo z različnimi fakultetami, da bomo dosegli mlade kadre iz različnih strok za bodoče delo v tej nadvse zanimivi panogi.
Knjiga v tiskani obliki bo na voljo v vseh ključnih knjižnicah v državi. V obliki PDF pa je dostopna prav vsem brezplačno na povezavi: https://ezs.si/publikacije/Energija-Slovenije-in-sveta-2025.pdf
V pripravi je tudi angleška različica.
Zanimivosti iz energije sveta
Vključili smo nekaj tem, na katere običajno ne naletimo, pa so v kontekstu globalnega razvoja še kako pomembne: od vojn, pomena vojska v mednarodnem boju proti podnebnim spremembam ter tudi vprašanja izobraževanja žensk v okoljih, kjer so primorane same iskati gorivo za kuhanje, s tem pa se njihove možnosti izobraževanja kruto zmanjšajo.
Ko govorimo o varnosti, četudi »le« energetski, ne moremo mimo vloge nacionalnih vojska. Vojska namreč predstavlja enega največjih porabnikov goriva na svetu. Ocenjuje se, da vojska predstavlja 5,5 % svetovnih emisij toplogrednih plinov: če bi bila svetovna vojska država, bi imela četrti največji nacionalni ogljični odtis na svetu. Prva je Kitajska, sledijo ZDA in Indija. Potem bi prišla na vrsto »vojska« in nato Rusija ter Japonska.
V poglavju o digitalizaciji boste našli okvirček o tem, koliko energije dandanes »požrejo« podatkovni centri. Ali ste vedeli, da predstavljajo danes približno 1-1,5 % svetovne porabe električne energije, prispevajo pa k okoli 1 % emisij toplogrednih plinov? Kriptovaluta Bitcoin naj bi po ocenah leta 2022 porabila 110 TWh energije (toliko, kot Slovenija v dveh letih). Kombinacija vedno večjih modelov strojnega učenja in računalniških potreb bo verjetno v prihodnosti tolikšna, da bo prehitela vse izboljšave energetske učinkovitosti (pa četudi lahko umetna inteligenca sama pripomore k zmanjšanju porabe energije v podatkovnih centrih), zato gre v prihodnjih letih pričakovati neto rast skupne porabe energije, povezane z umetno inteligenco.