Shrani za kasnejše branje.
Optimizacija procesov in učinkovita raba virov sta ključnega pomena za trajnostni razvoj in konkurenčnost agroživilske panoge.
Barbara Rupnik, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Poleg obveznega zagotavljanja varnosti in kakovosti hrane je agroživilstvo pod vplivom vse pogostejših klimatskih sprememb, rasti svetovne populacije, spreminjanja potrošniških navad, kompleksnosti dobavnih verig in drugih izzivov. Pridelovalci in predelovalci hrane in pijač si morajo prizadevati za čim bolj trajnostno proizvodnjo in optimizacijo celotne dobavne verige, pri tem pa imajo nove digitalne tehnologije pomembno vlogo.
GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij spodbuja digitalni in zeleni prehod svojih članov z medsebojnim povezovanjem, prenašanjem znanja, idej ter dobrih praks, izobraževanjem, obveščanjem o javnih razpisih ter spodbujanjem ugodnega poslovnega okolja. Poleg rednih e-novičnikov so vsako leto organizirani številni strokovni dogodki, ki vključujejo trajnost in digitalizacijo. Z različnimi deležniki iz agroživilstva in drugih panog tako v Sloveniji kot mednarodno se povezujemo preko Strateško razvojno inovacijskega partnerstva – SRIP HRANA, številnih projektov ter drugih partnerstev.
Slovenija najuspešnejša na razpisu
Dober primer sodelovanja pri uvajanju novih digitalnih tehnologij v živilski industriji je vključenost v medregijsko partnerstvo Smart Sensors 4 Agri-food in projekt HIGHFIVE, v katerem sodelujemo skupaj z GZS – Združenjem za informatiko in telekomunikacije. Člane obveščamo o možnostih za pridobivanje virov in zagotavljamo dostopnost do informacij na področju digitalizacije.
Sedem malih in srednjih slovenskih podjetij je na razpisu prejelo 420 tisoč evrov za razvoj in implementacijo novih digitalnih tehnologij v živilski industriji.
V okviru projekta HIGHFIVE je bil lani objavljen prvi javni razpis na področju implementacije novih digitalnih tehnologij v živilski industriji v skupni vrednosti 900 tisoč evrov. Med devetimi evropskimi državami, ki so vključene v ta projekt in so imele možnost sodelovati na razpisu, je bila Slovenija najuspešnejša. Sedem malih in srednjih podjetij je na razpisu prejelo 420 tisoč evrov za razvoj in implementacijo novih digitalnih tehnologij v živilski industriji. Poleg tega sta dve slovenski podjetji v konzorcij HIGHFIVE vključeni tudi neposredno z razvojem svojega izvedbenega projekta.
Mala in srednja podjetja imajo priložnost za pridobitev sredstev na področju digitalizacije v živilski industriji tudi s sodelovanjem na drugem javnem razpisu HIGHFIVE, ki je odprt do 28. marca 2024.
