Shrani za kasnejše branje.
Strokovni posvet o razvojnem načrtu elektroenergetskega sistema Slovenije je pokazal, da Slovenija potrebuje načrt za izgradnjo proizvodnih virov električne energije in obenem električne moči. Proizvodni viri morajo zagotoviti stabilno delovanje sistema in kakovostno dobavo elektrike gospodarstvu in celotni družbi.
mag. Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije; foto: Ana Vučina Vršnak
Posvet, ki sta ga organizirali Elektrotehniška zveza Slovenije (Zveza EZS) s prof. dr. Ferdinandom Gubino in Sekcija Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije (EZS), je jasno pokazal na pomen jedrske energije in obnovljivih virov energije ter konkurenčne oskrbe v zelenem prehodu. Profesor Ferdinand Gubina je prisotnima ministroma – podnebnemu Bojanu Kumru ter visokošolskemu Igorju Papiču (oba sta sicer strokovnjaka na področju elektrotehnike) naštel nekaj posebnosti elektroenergetskega sistema in predlagal pripravo načrta za naslednja desetletja.
Najti je treba vire za temeljno in za prilagodljivo proizvodnjo električne energije glede na nihanje porabe.
Pomen moči, ki jo je treba vsak trenutek pokrivati
Elektro sistem je poseben zato, ker temelji na močeh, ki jih je treba vsak trenutek pokrivati. Proizvodnja elektrike zaradi porasta deleža sončnih elektrarn niha na dnevni ravni, po zaprtju TEŠ 6 pa bo prišlo do velikega primanjkljaja pri zagotavljanju potrebne moči, kar je treba rešiti s primernim novim načrtom.
Vsak priključen element (naprava) ima zahtevano moč, energije pa porabi, kot mu trenutno narekuje delovni proces. Elektroenergetski sistem pa se napaja iz več primarnih virov – obnovljivih (veter, sonce, voda …), plina, jedrske energije, premoga (električno energijo zato razumemo kot sekundarni vir energije).
»Elektrika postaja dominanten vir energije, temelji pa predvsem na moči. Bilanca moči je temelj obratovanja elektroenergetskega sistema, izjemno pomembna je razpoložljiva moč. Najti je treba vire za temeljno in za prilagodljivo proizvodnjo električne energije glede na nihanje porabe. Bistvena težava glede na druge energente je v tem, da električne energije ni mogoče shranjevati za daljši čas,« poudarja profesor Gubina. Dodaja, da ima elektrika še vrsto dodatnih zahtev, kot so sistemske storitve, ki jih narekujejo konstantna frekvenca, stalna napetost, stabilnost sistema, proizvodnja jalove moči, stalna pripravljenost na obremenitev in neprekinjenost dobave.
Posvet o razvojnem načrtu elektroenergetskega sistema je pritegnil energetske strokovnjake iz cele Slovenije.
To pa zahteva skrbno načrtovanje sodelovanja in izgradnje proizvodnih in prenosnih elementov elektroenergetskega sistema na dolgi rok, torej za 30 let s periodičnimi popravki vsakih 10 let, ker se tehnologije proizvodnih virov s časom razvijajo in spreminjajo.
Ker sonce daje amorfno obliko energije, jo je le delno mogoče takoj vključiti v dnevni odjem. Sicer pa z njo ni mogoče pokrivati konice ali poljubnega dela obremenitvenega diagrama. Pretvoriti jo je treba v moč s shranjevanjem v akumulatorjih, v črpalnih elektrarnah ali s pretvorbo v vodik.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, tudi predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, je poudaril, da se je treba pripravljati na potencialne nove scenarije, pri čemer veliko nalog čaka izobraževalno-raziskovalne institucije. Močan steber elektroenergetskega sistema v Sloveniji po njegovem ostaja jedrska opcija skupaj z obnovljivimi viri energije (OVE).
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je povedal, da podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporni elektroenergetski sistem, na katerega so priključene proizvodne enote. Majhni sistemi, kot je recimo slovenski, bodo morali biti še posebej prožni.
Velike investicije države
Razvoj elektroenergetskega sistema zahteva izjemno velike investicije, je jasno poudaril Gubina. Zanašanje na trg je po njegovem tvegano, ker trgovci z elektriko nimajo dovolj denarja za izjemno velike investicije v vire in omrežje, ki jih nalaga zamenjava energentov. Zato v vseh državah pri načrtovanju močno sodeluje in usmerja država, da ne pride do redukcij in mrkov zaradi trajnega primanjkovanja virov moči.
Podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporen elektroenergetski sistem. Majhni sistemi, kot je naš, bodo morali biti še posebej prožni.
Uroš Blažica, predsednik Sekcije Eurelectric pri EZS in predsednik Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE), je glede razvoja distribucije z velikim deležem sončne energije izpostavil, da so distribucijska podjetja vstopila v obdobje intenzivnega investiranja oziroma celovite prenove distribucijskega omrežja zaradi potrebe po povečevanju robustnosti in omogočanja zelenega prehoda: »Predviden obseg investicij na letni ravni se bo moral več kot podvojiti, če bomo želeli doseči načrtovane cilje.«
Načrtovano opuščanje rabe premoga ter predvidena rast porabe električne energije – kot posledica prehoda iz fosilnih goriv na električno energijo v prometu, ogrevanju in industrijskih procesih – zahtevata pospešena vlaganja tako v novo proizvodnjo električne energije, in tudi v vire fleksibilnosti, storitve za odjemalce ter električno omrežje, se je strinjal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. »Če želimo doseči zastavljene cilje, moramo uporabiti vse razpoložljive OVE, kakor tudi jedrsko energijo in vire fleksibilnosti, kot so hranilniki, baterije, elektrolizerji. Podpiram drugi jedrski blok, vendar novih poceni proizvodnih virov ne pričakujmo,« je prepričan.
Kaj pa uvoz?
Če lahko zgradimo konkurenčne proizvodne enote, jih je po mnenju Štoklja smiselno zgraditi; če pa je cena večkratnik tistih v tujini, pa je že vprašanje. Italija denimo ima dovolj kapacitet, ki pa jih ne uporablja ves čas in elektriko uvaža; lahko pa v času krize zažene vse svoje enote in je samozadostna.
Po besedah mag. Aljoše Deželaka iz ELES-a bo poraba v bodoče samo naraščala. Slovenija bo izpostavljena pretoku moči na koridorju sever-jug, od Nemčije do Balkana, kar za seboj potegne potrebe po povečanju prenosnih zmogljivosti na slovenskih mejah. Slovenija bo verjetno uvažala svojo energijo, sicer pa bo uvoznica tudi Nemčija kljub ogromnim količinam neizkoriščene energije. Presežki sončne energije bodo namreč prisotni v času visoke sončne aktivnosti v poletnem času, pa tudi pozimi je in bo veliko zavržene energije. »Aktualne težke razmere v energetiki nas ne smejo odvreči od dolgoročnih ciljev,« je opozoril.
Postopki, postopki …
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) mag. Damjan Seme je še izpostavil, da je doseganje ciljev zelenega prehoda pogojeno predvsem s pohitritvijo in poenostavitvijo postopkov umeščanja novih proizvodnih virov – objektov v prostor, na nivoju posameznih inštitucij, ki se ukvarjajo z izdajanjem soglasij in mnenj, kot tudi na nivoju pripravljavcev potrebne dokumentacije (prostorsko umeščanje, projektiranje …).
Predlog za razvoj elektroenergetskega sistema do 2050
- Priprava načrta razvoja elektroenergetskega sistema do 2050 s ciljem zagotoviti zadosti energije in moči za kakovostno in zanesljivo oskrbo (nov dokument); pri tem vzporedno poskrbeti za:
- gradnjo JEK 2 in nadaljevanje gradnje velikih sončnih in vetrnih elektrarn
- dolgoročni razvoj distribucijskega omrežja za razvoj sončnih elektrarn
- gradnjo hidroelektrarn (HE) in črpalnih HE (čHE)
- sistemske storitve (frekvenca, napetost, stabilnost, neprekinjenost dobave, jalova moč)
- Skrajšanje postopkov za gradnjo elektroenergetskih objektov
