Občine v regiji povezuje Rudarska pot Srečno

Med prvimi nalogami lani ustanovljene Regionalne turistične zveze Kum (RTZ Kum) je oblikovanje turističnih paketov in skupna promocija regije Zasavje kot turistične destinacije.

Darja Kocbek

V Zasavju je turizem panoga, ki je premalo izkoriščena. Da bi to spremenili, so se turistična društva iz občin Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče na pobudo Turistične zveze Slovenije lani povezala v Regionalno turistično zvezo Kum (RTZ Kum). Med prvimi nalogami zveze je oblikovanje turističnih paketov in skupna promocija regije kot turistične destinacije, nam je povedala Vesna Jesih, predsednica RTZ Kum in podžupanja občine Trbovlje.

Zasavje je »siva lisa« tudi v Strategiji razvoja slovenskega turizma. Eden od ciljev RTZ Kum, ki deluje na prostovoljni osnovi, je, da se to spremeni. »Profesionalne organizacije, ki bi skrbela za turizem v Zasavju (še) ni, smo šele v fazi dogovorov o skupnem nastopu na slovenskem trgu,« nam je pojasnila Vesna Jesih.

Ena od možnosti širjenja turistične ponudbe v Trbovljah so dodatne planinske in tematske učne poti.

V Hostlu Trbovlje so lani zabeležili največ nočitev od leta 2011

Lanska turistična sezona v Trbovljah je bila zelo spodbudna, število obiskovalcev se veča, več je tudi turistične ponudbe tako v javnih zavodih kot pri zasebnikih. »V primerjavi s preteklimi leti smo v Hostlu Trbovlje v letu 2022 zabeležili največ nočitev od leta 2011,« nam je pojasnila Vesna Jesih. Načrti Hostla Trbovlje so, da glede na proste kapacitete dosežejo čim večjo zasedenost. Veliko delajo tudi na promociji in prepoznavnosti. Znamenitosti in turistične programe v Trbovljah si pridejo ogledat večinoma enodnevni gosti iz Slovenije. Obiskovalci iz tujine so večinoma sorodstveno ali prijateljsko povezani z Zasavčani, ki ostanejo več dni kot gostje sorodnikov ali prijateljev.

Evropark ves čas dopolnjujejo z atraktivnimi vsebinami.

Foto: TD Ruardi

Med priložnostmi za širitev turistične ponudbe v Trbovljah Vesna Jesih omenja dodatno urejanje planinskih in tematskih učnih poti, kolesarski turizem (postavitev varovanih kolesarnic za vse turiste, ki v Trbovlje prihajajo s kolesi, postavitev postaj za polnjenje električnih koles), ureditev avtokampov in parkirnih mest za avtodome, tudi razširitev drugih namestitvenih zmogljivosti. Za turiste bi bila po njeni oceni zanimiva tudi sprememba starih industrijskih prostorov v sobe pobega in za različne kulturne dogodke.

Da bi prek kulturnega turizma v Zasavje privabili več gostov, bi bilo treba nadgraditi in povezati predvsem festivale, ki so Festival Svoboda, Festival Delavskega Filma Hrastnik, Festival Rdeči Revirji. Priložnost in izziv na področju športnega turizma je obogatitev obstoječih športnih prireditev (Knap trail, Mlada olimpijada, Dan teka, Mednarodno tekmovanje freestyle skiro Ledenica, Trboule open Ledenica skate tekmovanje…), nam je pojasnila Vesna Jesih.

V zasavski regiji so v 2022 zabeležili 23.135 turističnih prenočitev, kar je bilo za 69 % več kot v 2021, ko so bile v veljavi še nekatere omejitve poslovanja zaradi covida-19. Obenem je bilo število prenočitev še za 9 % nižje od števila prenočitev v 2019. Število prenočitev tujih turistov v 2022 je bilo za 97 % višje kot v 2021, število domačih pa višje za 54 %. Povprečna doba bivanja turistov v regiji je bila 2,6 dneva.

Pripravila Analitika GZS

Območje Zagorja ob Savi ima bogato zgodovino

Občina Zagorje ob Savi ima številne kulturne in naravne znamenitosti, ki so del pretekle oziroma polpretekle zgodovine. »Arheološke najdbe pričajo, da je bilo območje današnjega Zagorja ob Savi naseljeno že 2000 let pred našim štetjem in je imelo izjemno bogato zgodovino. V pisnem viru je prvič kot Sagor oziroma Sagur omenjeno v seznamu papeške desetine oglejskega patriarhata iz leta 1296, ki jo danes hranijo v Vatikanu,« so nam pojasnili na Občini Zagorje ob Savi.

Na območju občine so ostanki gradu Gamberk, ki je bil svoje dni eden najmogočnejših na Slovenskem. Ob ostankih gradu Medija stoji Valvasorjeva kapela, v kateri naj bi bili pokopani Valvasorjevi starši, žena in pet otrok in po nekaterih domnevah tudi sam Janez Vajkard Valvasor. V Rudarskem muzeju Zagorje hranijo fotografsko in dokumentarno gradivo ter različna orodja in pripomočke, ki prikazujejo zgodovino rudarjenja in posamezne izseke iz dela rudarjev. »Zgodba o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi je dolga več kot 250 let ter polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine,« razlagajo na občini. V občini so ohranjeni tudi številni spomeniki iz časa druge svetovne vojne. V Zagorju ob Savi se ponašajo tudi s parkom dr. Janeza Drnovška in Evroparkom, ki ga ves čas dopolnjujejo z atraktivnimi vsebinami, razlagajo na Občini.

V zasavskih občinah ima pomembno mesto rudarska tehnična dediščina.

Foto: Občina Zagorje ob Savi

Med številnimi hribi, ki obdajajo občino, je ena najbolj obiskanih točk Zasavska Sveta gora. »V prihodnosti nameravamo na Čemšeniški planini postaviti razgledni stolp, s katerega bo mogoč še lepši pogled na Boč, Peco, Uršljo Goro, Nanos, Snežnik, Trdinov vrh ter vse do Ljubljane in Triglava,« so nam povedali na Občini Zagorje ob Savi.

Gradijo pa že kolesarsko stezo, ki bo potekala po vsej zagorski dolini. V letu 2021 so odprli gorskokolesarski park Cilenca Trails, ki ponuja štiri namenske gorskokolesarske poti in obsega območje 16 hektarjev. »Gre za projekte, s katerimi skušamo obogatiti turistično ponudbo in jo približati tudi tistim obiskovalcem, ki želijo v naši občini preživeti aktivne počitnice,« pravijo na Občini.

Rudarska pot Srečno se osredotoča na rudarsko tehnično dediščino.

Povezovanje vseh štirih občin (Hrastnik, Trbovlje, Litija, Zagorje ob Savi) je po njihovem mnenju nujno. Pri tem ima veliko vlogo Regionalna razvojna agencija Zasavje, ki pripravlja skupne turistične projekte. Eden od skupnih regijskih projektov je tudi Rudarska pot Srečno, ki je namenjena tako za sprehod, rekreacijo, sprostitev kot tudi za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti s poudarkom na rudarski tehnični dediščini, so nam povedali na Občini Zagorje ob Savi.

Eden od atraktivnejših projektov, ki jih imajo v načrtu, je ureditev tako imenovanega zagorskega podzemlja. »V opuščenih rudniških rovih želimo v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma urediti interaktivni muzej animiranega filma, v katerem se bo mogoče sprehoditi skozi zgodovino risank – od njihovega nastanka do danes,« so nam pojasnili na Občini Zagorje ob Savi.

V Muzeju Hrastnik je na ogled zbirka unikatnih rudarskih lutk

Tina Šmit iz TIC Hrastnik med turistično ponudbo občine Hrastnik izpostavlja Muzej Hrastnik z več zbirkami, med katerimi je tudi zbirka unikatnih rudarskih lutk – Marionet. Ogledati si je mogoče nekdanje rudniške prostore (kompresorska postaja, strojnica, glavni jašek, rudniški rov, Mlakarjevo muzejsko rudarsko stanovanje).

Priložnosti za širitev turistične ponudbe v TIC Hrastnik vidijo »absolutno v rudarstvu, ki je vsem občinam v regiji skupna ter v skupnem predstavljanju industrijske kulturne dediščine, ki se v Hrastniku veže tudi na steklarstvo in kemično industrijo«. »Potencialnim obiskovalcem lahko torej nudimo enodnevni izlet, kjer obiščejo vsa tri zasavska mesta,« nam je povedala Tina Šmit.

Zasavska Sveta gora je ena najbolj obiskanih točk v občini Zagorje ob Savi.

Foto: Občina Zagorje ob Savi

Lanska turistična sezona v občini Hrastnik je bila po njenih besedah aktivna. Letos si želijo večji obisk. Veliko delajo na festivalskem turizmu v povezavi s festivalom delavskega filma Kamerat, Rdečimi revirji, zasavsko kulinariko ohranjajo s festivalom Funšterc. Občina Hrastnik ima večinoma enodnevne goste, ki prihajajo prek različnih društev, ki vsako leto organizirajo izlete v različne konce Slovenije. Tina Šmit izpostavlja še festivalske goste in udeležence športnih prireditev (Hrastnik Trail).

Do replike vaške situle vodi Aleja ustvarjalnosti

V občini Litija je med najbolj znanimi destinacijami geometrično središče Slovenije GEOSS. Med najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem sodi situla iz Vač. Originalno situlo hrani Narodni muzej Slovenije, na koncu vasi Klenik, kjer jo je izkopal starinokop Janez Grilc, je postavljena njena povečana replika. Do nje vodi Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Tradicija priprave kop in kuhanja oglja je predstavljena v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji. Rudnik Sitarjevec Litija pa po navedbah TIC Litija sodi med najbogatejše vire različnih mineralov v svetovnem merilu.