Ocena učinkov zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije

Zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo nesprejemljivo dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, drastično višje cene električne energije za odjemalce in poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov.

dr. Jože P. Damijan, dr. Drago Babič

Elektroenergetski program, ki smo ga pripravili energetski in ekonomski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije v Sloveniji s kombinacijo obnovljivih virov energije (OVE) in izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) do leta 2035. Na tej osnovi bi dosegli štiri ključne cilje, in sicer: 100-odstotno razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2050, strateško avtonomnost na področju električne energije z uvozno odvisnostjo manjšo od 5 %, zagotovitev zanesljive in stabilne oskrbe z električno energijo in zagotovili bi ugodne cene električne energije, s tem pa večjo blaginjo prebivalcev Slovenije in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Vladna koalicija je gradnjo JEK2 vezala na referendum, ki naj bi ga izvedli ob koncu mandata leta 2026.

Po SAZU strategiji bi se stroškovna cena električne energije v obdobju 2035– 2050 gibala v razponu med 60 in 85 EUR/MWh in bi bila za 10 do 20 EUR/MWh nižja od stroškovnih cen, ki jih bomo (zaradi visokih cen CO2 kuponov, ki bremenijo TEŠ6), dosegali v obdobju 2025–2035 (do vključitve JEK2 v omrežje).

Zamuda bo imela neugodne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo

Sedanja vladna koalicija je odločitev o gradnji JEK2 vezala na referendum, ki naj bi ga organizirala ob koncu mandata leta 2026. To efektivno pomeni zamik začetka gradnje in priključitve JEK2 v omrežje za štiri leta. Ta zamuda glede dokončanja JEK2 bo zaradi specifične situacije v slovenski energetiki pomenila neugodne posledice za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo. Po sprejetih zavezah naj bi Slovenija do leta 2033 iz omrežja izklopila premogovne obrate v Termoelektrarni Šoštanj (bloke 4, 5 in 6), medtem ko je bila priključitev JEK2 v omrežje v SAZU strategiji načrtovana za leto 2035. Že v tem primeru bi za eno leto zmanjkalo za približno 2,5 TWh ustvarjene električne energije, ki bi jo bilo treba uvažati. Zamik gradnje JEK2 bi to vrzel podaljšal za dodatna štiri leta. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost v obdobju po letu 2035 do vključitve JEK2 v omrežje povečala za 20 do 25 %. Vpliv zamika priključitve JEK2 na omrežje za 4 leta na stroškovno/nabavno ceno električne energije (v EUR/MWh)

Opomba: upoštevan zamik priključitve JEK2 na omrežje leta 2039 namesto 2035 in uvoz manjkajoče električne energije po ceni 160 EUR/MWh; Vir: Izračuni avtorjev

Naši izračuni, prikazani v sliki 1, kažejo, da bi zamik izgradnje JEK2 za štiri leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035) pomenil, da bodo ob upoštevanju uvozne cene električne energije v višini 160 EUR/MWh stroškovne oziroma nabavne cene električne energije v obdobju 2035–2038 višje za skoraj 70 EUR/MWh (v povprečju 131 namesto 62 EUR/MWh), kot bi bile, če bi že deloval drugi blok jedrske elektrarne Krško. To pomeni, da bi se maloprodajne cene lahko dvignile na raven okrog 180 EUR/MWh, če dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah. Kot kaže slika 2, to na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 mio evrov oziroma kumulativno za 3,5 miljarde evrov.

Uvozna odvisnost bi se po letu 2035 do vključitve JEK2 v omrežje povečala za 20 do 25 %.

Po NEPN scenarijih bi bila končna cena električne energije zelo visoka

V naši analizi smo analizirali tudi učinke osnutka posodobljenega Nacionalnega energetsko podnebnega programa (NEPN) na energetsko avtonomnost Slovenije in na cene električne energije. Naša analiza kaže, da nobeden izmed NEPN scenarijev (scenarij OVE, ki temelji zgolj na OVE virih, in scenarij OVE+JE, ki ob OVE upošteva tudi izgradnjo JEK2 in priključitev na omrežje leta 2040) ne more zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije. Tudi v najbolj optimističnem OVE+JE scenariju bi dolgoročno na letni ravni imeli primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh.

Nobeden izmed NEPN scenarijev ne more zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije.

Naša analiza kaže, da oba NEPN scenarija v primerjavi s SAZU strategijo pomenita povišanje stroškovnih cen električne energije. Do tega pride zaradi dveh učinkov. Prvič zaradi višjih LCOE vrednosti sončnih in vetrnih elektrarn glede na drugi blok jedrske elektrarne Krško. Drugič pa zaradi povečanega uvoza, ki je v NEPN scenarijih višji kot v SAZU strategiji. V primeru NEPN OVE scenarija bi bila stroškovna cena električne energije višja za 60 EUR/MWh, v primeru NEPN OVE + JE scenarija pa za 30 EUR/MWh (glede na SAZU scenarij). Učinek zamika priključitve JEK2 na omrežje za 4 leta in NEPN scenarijev na stroške električne energije (v EUR/MWh);

Opomba: upoštevan zamik priključitve JEK2 na omrežje leta 2039 namesto 2035 in uvoz manjkajoče električne energije po ceni 160 EUR/MWh. V NEPN OVE+JE scenariju je upoštevana priključitev JEK2 na omrežje leta 2040. Vir: Izračuni avtorjev

Navedeno pa seveda pomeni tudi, da bi bila končna cena električne energije za odjemalce po NEPN scenarijih zelo draga. Po naših ocenah, prikazanih v sliki 2, bi se cena električne energije za odjemalce v obdobju do leta 2040 gibala na ravni med 150 in 180 EUR/MWh, po letu 2040 pa na ravni med 160 (scenarij OVE+JE) in 210 EUR/MWh (scenarij samo OVE). Za primerjavo naj omenimo, da za razliko od tega SAZU scenarij zagotavlja končne cene električne energije med 80 in 120 EUR/MWh (brez vključevanja OVE bi bile cene še nižje). Navedeno seveda velja ob predpostavki, da dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah. Preračuni po NEPN scenarijih pomenijo zaradi tega tudi bistveno višje skupne stroške za električno energijo v primerjavi s SAZU strategijo. Kot kaže slika 2, NEPN scenarij OVE+JE pomeni letno za 200-300 mio EUR višje stroške za gospodarstvo in prebivalstvo, kar kumulativno do leta 2050 pomeni za 11 milijard EUR več stroškov za energijo glede na SAZU strategijo. Na drugi strani pa NEPN scenarij, ki temelji samo na OVE, pomeni letno za 1.000–1.400 mio EUR višje stroške za električno energijo oziroma kumulativno za 22 milijard EUR več stroškov za energijo glede na SAZU strategijo. Vpliv zamika priključitve JEK2 na omrežje za 4 leta na končno ceno električne energije (v EUR/MWh)

Opomba: v NEPN OVE+JE scenariju je upoštevana priključitev JEK2 na omrežje leta 2040 in uvoz manjkajoče električne energije po ceni 160 EUR/MWh. Vir: Izračuni avtorjev

Potrebujemo bolj aktivno in premišljeno energetsko politiko

Naj omenimo še dva bistvena negativna učinka morebitne uveljavitve NEPN programa. Prvi se nanaša na povečano uvozno odvisnost pri električni energiji. NEPN OVE scenarij prinaša stalno uvozno odvisnost v višini 25 do 30 % (za obdobje zamude pri izgradnji JEK2), medtem ko je NEPN OVE + JE scenarij primerljiv s SAZU strategijo, vendar šele po letu 2040. Povečana uvozna odvisnost je lahko problematična zaradi volatilnih cen električne enrgije na mednarodnih trgih.

Zamude pri izgradnji in vključitvi JEK2 v omrežje bodo imele za posledico nesprejemljive učinke za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje.

Drugi negativni učinek se nanaša na bistveno poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Z zaprtjem TEŠ 6 in izgraditvijo JEK2 bi se izpusti CO2 v slovenski proizvodnji električne energije sicer zmanjšali za 60 %, vendar pa bi zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 zaradi povečanja nadomestnega uvoza globalni izpusti CO2 ostali na prejšnji visoki ravni (za obdobje zamude). Treba se je namreč zavedati, da gre pri nakupu električne energije v času, ko OVE viri niso operativni, pretežno za nakup »umazane« energije iz premoga in plina. Sklenemo torej lahko, da zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo nesprejemljivo dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, drastično višje cene električne energije za odjemalce in poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Gre za nesprejemljive učinke tako za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo kot za okolje. Slovenska vlada bi morala vložiti velike napore, da te negativne učinke prepreči z bolj aktivno in premišljeno energetsko politiko.