Shrani za kasnejše branje.
Del rasti, ki smo jo pričakovali v letošnjem letu, se bo prenesel v prihodnje leto, pravi glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc. Čeprav je bilo letošnje leto slabše od pričakovanj, ni katastrofalno.
Barbara Perko, foto: Tadej Kreft
Enega ključnih izzivov za gospodarstvo predstavlja pomanjkanje novih naročil, vendar pa glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc (CFA, CAIA) pričakuje, da bo kmalu prišlo do zasuka navzgor. Med dejavniki, ki predstavljajo največjo negotovost, izpostavlja geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter svetovne cene surovin.
Kakšno je letošnje leto z gospodarskega zornega kota?
Slabše, kot smo to pričakovali še spomladi, kar je posledica tako dviga stopnje varčevanja gospodinjstev, napak pri statistiki merjenja BDP v 2023 kot tudi padca gradbenih investicij in skromne rasti izvoza in storitev. Naj pojasnim, kaj mislim z napako pri statistki. Ocena rasti za leto 2023 je bila popravljena navzgor, posledično je bil tudi obseg BDP-ja, ki je bil izračunan v letošnjem letu, na višji osnovi, kar pomeni nižjo rast.
Leto ni katastrofalno, gospodarska rast bo vseeno blizu 1,5 %, vendar je to več kot pol manj, kot smo še predvidevali spomladi (3,2 %).
Trg dela ostaja v letu 2024 močan, zaposlenost je rekordna, vendar se je naklonjenost delodajalcev k zaposlovanju nekoliko ohladila in je zdaj samo še na dolgoletnem povprečju. Tesnost trga je manjša, kot je bila mogoče še v zadnjem letu in pol, odraža pa tudi, vsaj z našega vidika, predvsem manjše plačne pritiske za naprej, kar je dobro za našo konkurenčnost.
Pozitivna plat leta 2024 je precej nižja rast cen, kot smo jo pričakovali tako v Sloveniji kot v območju evra, kar relativno zanesljivo trasira prihodnja znižanja obrestnih mer s strani ECB.
Kakšna so pričakovanja za Slovenijo za leto 2025?
Del rasti, ki smo jo pričakovali že v 2024, smo delno prenesli v 2025, kar je logično glede na pretekle vzorce gibanja BDP v Sloveniji in tudi glede na osrednja pričakovanja o potrošnji gospodinjstev, izvozu, investicijah in potrošnji države.
Pričakujemo okoli 2,5-odstotno rast v 2025, zmernejšo rast plač in stagnacijo zaposlovanja. Rast potrošniških cen se bo po naši najbolj srednji oceni vseeno nekoliko pospešila, ker se bodo določeni interventni ukrepi za regulacijo cen električne energije iztekli, določeni regulatorni deli cen se bodo dvignili (trošarine na tobak, alkohol), storitvena inflacija pa se bo umirjala počasneje.
Investicije naj bi se okrepile realno za 3,5 %, rasle bodo predvsem gradbene investicije, kar po 10-odstotnem padcu gradbenih del v 2024 ni presenečenje. Rast investicij v stroje in opremo bo zmernejša, predvsem zaradi tega, ker se dinamika novih naročil še ni preobrnila. Nižje obrestne mere bodo podpirale rast stanovanjske gradnje, tudi zadolževanje malih in srednjih podjetij in njihovo investicijsko aktivnost. Ampak za podjetja je, kot rečeno, pomemben obrat pri novih naročilih. Zgolj zaradi nižjih obrestnih mer se ne bodo odločila za nove investicije.
Potrošnja gospodinjstev naj bi realno porasla za 2,6 %, kar je manj od rasti v dolgoletnem povprečju (3,1 %), vendar bo na to vplivalo predvsem dejstvo, da ne vidimo več pomembnega potenciala za dodatno rast zaposlenosti. Migracije v Slovenijo bodo morale biti visoke že za namen, da nadomestimo delovno silo, ki se bo upokojila, menim pa, da ne bodo več prispevale pomembno k neto prirasti prebivalstva.
V 2025 pričakujemo okoli 2,5-odstotno rast, zmernejšo rast plač in stagnacijo zaposlovanja.
Kaj lahko pričakujemo na področju obrestnih mer?
Povprečni 3-mesečni Euribor naj bi upadel s 3,6 % v 2024 na 2,5 % v 2025, pri čemer pričakujemo, da bo ECB osrednjo obrestno mero znižala za 1,25 odstotne točke oz. petkrat po 25 bazičnih točk. Inflacija v območju evra se znižuje in odpira možnosti za zniževanje.
Na drugi strani bo to ugodno tudi za strošek zadolževanja države, saj se bo donos do dospelosti 10-letne obveznice znižal s 3 % na 2,5 %.
Določene posledice težav nemškega gospodarstva v Sloveniji že občutimo. Kakšne so napovedi in kaj bo to pomenilo za slovensko gospodarstvo?
Nemško gospodarstvo je visoko razvito in takšna gospodarstva nimajo visoke gospodarske rasti. Za Nemčijo je značilno, da ima precej starejše prebivalstvo kot druge države in starejše prebivalstvo v osnovi sčasoma povečuje stopnjo varčevanja, kar pomeni, da manj trošijo in je tudi rast BDP-ja potem nekoliko nižja.
Nemčija podobno kot večina evropskih držav še vedno uživa pozitivne neto migracije, ki v pomembni meri pozitivno vplivajo na gospodarsko rast. Ta v pomembni meri temelji na izvozu. Nemška podjetja so bila pri tem v preteklosti zelo uspešna. Trenutno pa se je izkazalo, da na šibkejši izvoz, ki se še vedno krepi, vplivata dve stvari. Predvsem je težava avtomobilska industrija, kjer so nemški proizvajalci v premijskem segmentu izgubili bitko s kitajsko konkurenco, še posebej na področju električnih vozil. Druga težava pa je – globalno gledano – precej šibek investicijski cikel v proizvodnji. Nemško gospodarstvo je dokaj močno na področju modernizacije strojne opreme in avtomatizacije tovarn. Ta segment je v zadnjem letu celo bolj negativno vplival na njihova izvozna gibanja kot sama avtomobilska industrija, zato je pomembno, da se investicijski cikel v svetovni industriji obrne navzgor. Po naši oceni se bo v naslednjem letu to zelo verjetno tudi zgodilo. To bo pomenilo več izvoznega povpraševanja za njih in posledično tudi znotraj verige vrednosti, katere del smo tudi mi. Zelo verjetno bo tudi več povpraševanja po naših proizvodih.
Naj za lažjo predstavo povem, kaj pomeni dinamika industrije v Sloveniji ali pa v Nemčiji. V letošnjem letu bo industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnosti pri nas zelo verjetno zrasla za en odstotek, v Nemčiji pa bo upadla za tri do štiri odstotke. Tukaj se vidi, da smo povezani z njimi, drugače ne bi imeli tako nizke rasti. Hkrati pa vidimo, da je ta razlika pri nas še vedno pozitivna. Zakaj? Ker so stroški proizvodnje še vedno ugodnejši kot v Nemčiji. Poleg tega imamo v Sloveniji srečo, da je farmacevtska industrija v 2024 precej povečala svoje kapacitete in zaposlovanje, kar ima ugoden vpliv.
Kakšne vplive bi lahko potencialno slovensko gospodarstvo še občutilo?
Velika pričakovanja so tudi od nove sestave Evropske komisije. Načeloma je sestava Evropske komisije po mandatih določena tako, da bi poskušala v največji meri implementirati priporočila iz Draghijevega strateškega dokumenta. Menim, da bo Evropska komisija določen del neporabljenih sredstev in določen del novih poskušala skupaj preoblikovati v nek nov finančni paket z obetajočim imenom, s katerim bi zopet želela spodbuditi investicije v zasebnem sektorju. Paket bo predstavljal nek pozitiven zasuk in kot tak vplival na investicije v zasebnem sektorju. Neznanka pa ostajajo carine.
Če Trump uresniči napovedi glede carin – omenjal je Kanado, Mehiko in Kitajsko – kakšne bi bile posledice za svetovno gospodarstvo?
Mislim, da zadeva glede carin ni tako dramatična, kot se to želi prikazati. Večjo nevarnost vidim v razpadu Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ta institucija je za EU-27 zelo pomembna in vseeno določa neka pravila igre in stabilnost v gospodarstvu, kljub temu da države uvajajo določene carine na omejen nabor izdelkov.
Veliko bolj negativen vpliv kot uvedba carin bi za Evropo imela odločitev, da ZDA prenehajo izvažati utekočinjen zemeljski plin v takšnih količinah, kot ga izvažajo danes.
Aktualna najava določenih carin je predvsem del igre. Na koncu bi lahko prišlo do selektivne uvedbe carin na določene izdelke. EU bi lahko ZDA ponudila trgovinski sporazum, ki bi bil omejen na ožje število sektorjev.
25-odstotne carine na uvoz blaga iz Kanade in Mehike bi prizadele predvsem GM, Ford in Stellantis. Tudi vozila, sestavljena v ZDA, temeljijo na delih vozil, ki so proizvedeni v Mehiki in Kanadi. Najmanjši izziv za Teslo, pri čemer je Elon Musk zelo odkrit podpornik Trumpa.
Vpliv bi se lahko čutil v določeni industriji, medtem ko bi v drugih sektorjih to predstavljalo priložnost. Ne smemo pa pozabiti še na eno stvar. Zelo verjetno bi uvedba carin povzročila tudi krepitev ameriškega dolarja, kar zopet pomeni dvig povpraševanja po naših izdelkih.
Za zdaj še ni bilo govora o uvedbi carin za EU, kar pa ne pomeni, da do njih ne more priti. Kaj bi pomenila uvedba carin za EU?
Vidim dva scenarija, ki pa bosta predhodno pogojevana z uravnoteženjem tokov v trgovinski menjavi, tudi preko večjega uvoza v ZDA izdelanih proizvodov, kmetijskih izdelkov ali energentov (ZP). Če do dogovora ne bi prišlo, je ena možnost splošna uvedba 10-odstotnih carin. V tem primeru vpliv na končno ceno v ZDA ni tako dramatičen, končne cene bi se povečale od 3 do 6 odstotkov. Druga možnost pa je uvedba višjih, a selektivnih carin. Tudi EU-27 bi odgovorila na to s selektivnimi carinami na omejen nabor izdelkov, kot so denimo bile carine na velike motocikle, kjer se je vedelo, da so to carine pri Harley Davidsonu.
Veliko bolj negativno za Evropo bi bilo, če bi v ZDA sprejeli odločitev, da prenehajo z izvozom utekočinjenega zemeljskega plina v takšnih količinah, kot ga izvažajo danes. Ker smo postali veliko bolj odvisni od njihovega zemeljskega plina in se cene tega energenta v Evropi za prihodnje obdobje povečujejo, bi to bil kar izziv. Vendar pa tega scenarija ne pričakujem kot osnovnega, pripisujem mu 5-odstotno verjetnost.
EU je medtem uvedla dodatne carine na kitajske avtomobile. Kitajska je v zadnjih letih okrepila in utrdila svojo vlogo v svetu. Je Evropa že zamudila priložnost, da postane manj odvisna od Kitajske?
Tudi ZDA povečujejo odvisnost od Kitajske, ker je ekonomika proizvodnje na Kitajskem vse bolj učinkovita. Zato tudi na Kitajskem cene ne naraščajo, ker imajo tako močan padec cen proizvodov, ki so v novih tovarnah izdelani vse bolj učinkovito in s tem ceneje. Če malo pretiravam, je za cel svet najceneje, da proizvaja na Kitajskem, vendar seveda to odpira tveganja odvisnosti, tudi tveganja prekinitev dobav zaradi dolge transportne verige. Ta iluzija ne bo nikoli realnost, vendar imajo razvite države možnost za selektivno selitev občutljivih industrij v Evropo, torej tistih z neugodnimi izkušnjami pri dobavah v preteklosti. To seveda tudi nekaj stane, zaradi česar evropske države podjetjem nudijo ugodnosti pri odpiranju proizvodnje v Evropi. To je bolj kot ne domena nacionalnih držav, spodbudo oz. podporo pa jim dajejo njihove domače multinacionalke.
Pogosto slišimo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami južne, srednje in vzhodne Evrope bolj neprijazna za tuje investitorje (birokracija, stroški dela …)
Ne delim splošne ocene, da je Slovenija neprijazna za tuje investitorje. Je majhna in težje pritegne večje investicije, težave pri dovoljenjih in umeščanjih v prostor ter dolgi sodni postopki pa jo delajo slabše konkurenčno. Stroški dela se povečujejo, zato je Slovenija vse bolj zanimiva za visoko-kvalificirane storitve in proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo. Še vedno pa bo industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v 2024 zrasla za 1 %, medtem ko bo v EU-27 upadla za 3 %, kar je za Slovenijo vseeno relativen uspeh.
S katerimi ukrepi bi lahko vlada pripomogla k izboljšavi gospodarskega okolja?
Menim, da je ključen izziv pomanjkanje novih naročil, saj smo izvozno odvisni. Kar država lahko naredi, je na nivoju gradbeništva, in sicer poskrbi za pravočasno izvedbo del. Na tem področju smo v tem letu, ki se zaključuje, razočarani. Še vedno primanjkuje zaposlenih, zato je eden izmed ključnih korakov tudi aktiven pristop k iskanju tujih usposobljenih zaposlenih.
Ključni ukrep na kratek rok je tudi razvojna kapica. Zlasti glede na precej dobro stanje v pokojninski blagajni je zdaj priložnost, da bi se dejansko kaj naredilo. Ker pa ni iskrene politične volje, je zelo majhna verjetnost, da se bo to kadarkoli zgodilo. Če se tega lotiš v slabih razmerah, tvegaš precejšnjo rast primanjkljaja. Zdaj imamo še vedno rekordno zaposlenost in nizek primanjkljaj in je zato najustreznejši čas, da bi lahko z najmanjšim finančnim bremenom implementirali neke vrste razvojno kapico vsaj na pokojninske ali tudi zdravstvene prispevke. Ker tega ne storimo, številna kakovostna delovna mesta ne bodo nastala pri nas, določeni vodstveni kadri ne bodo gledali Slovenije z enakimi vatli kot Hrvaško ali Srbijo, kjer imajo določene ugodnosti pri obravnavi takšnih plač.
Do določene mere bi morali poskušati tudi krepiti kapitalski del vlaganj v pokojninski sistem, da bi ljudje v večji meri poskušali oplemenititi prihranke na kapitalskih trgih, kar bi posledično ugodno vplivalo na naše gospodarstvo, da bi lahko dobili ugodnejše vire financiranja svoje rasti.
Ker ni iskrene politične volje, je zelo majhna verjetnost, da bo kadarkoli prišlo do uvedbe razvojne kapica. Zdaj bi bila glede na dobro stanje v pokojninski blagajni priložnost za to.
Kateri dejavniki torej predstavljajo največjo negotovost?
Izpostavil bi tri dejavnike. Prvi je geopolitično tveganje. Tukaj imam v mislih predvsem dvig potrebnih izdatkov za obrambo v Evropi zaradi vojne v Ukrajini. To bi lahko pomenilo, da bi morali del evropskih sredstev prerazporediti od investicij v druge dejavnosti, v investicije v obrambo. Takšen vpliv sicer ne bi bil nujno negativen za gospodarsko rast, saj bi okrepil evropsko industrijo. Hkrati pa to prinaša nevarnost dviga stopnje varčevanja gospodinjstev, ki bi bila posledica strahu evropskega prebivalstva pred širjenjem konflikta.
Drugo tveganje je zaton globalizacije in carinske vojne. Uvedba carin s strani ZDA na določene ali vse proizvode držav, trgovinskih partneric, s katerimi imajo trgovinski primanjkljaj, bi lahko imela za posledico selitev dela proizvodnje v ZDA in okrepitev cenovnih pritiskov na evropskem trgu.
Tretje tveganje predstavljajo svetovne cene surovin. Do določene mere bi lahko rekli, da so povezane z geopolitičnimi tveganji, do določene pa ne. Predvsem imam tukaj v mislih vreme, ki ga je težko napovedati in vpliva na kmetijske surovine. Potem so tu težave z nafto in zemeljskim plinom, saj je Evropa še vedno uvozno odvisna od obeh energentov. Oba energenta pa močno vplivata na ceno kmetijskih surovin in na inflacijo. Višja inflacija zelo vpliva tudi na to, kako bo ECB v prihodnosti trasirala svoje odločitve pri obrestni meri.
V danem trenutku so ta tveganja najbolj verjetna, seveda pa vedno obstaja možnost, da se pojavi še kakšno tveganje, ki si ga zdaj težko zamislimo.
