Shrani za kasnejše branje.
Slovenija ima potencial, a potrebuje jasen razvojni dogovor, močnejšo panogo IKT in hitrejšo digitalno preobrazbo gospodarstva.
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, GZS
Foto: Tadej Kreft
Digitalizacija ni več vprašanje izbire ali tehnološkega navdušenja. Danes je to vprašanje konkurenčnosti, produktivnosti in dolgoročnega razvoja vsake organizacije, gospodarstva in države. V času umetne inteligence, avtomatizacije in digitalnih poslovnih modelov o tem, kdo bo zmagovalec in kdo bo zaostal, odločajo digitalne tehnologije in digitalne kompetence. Na to jasno opozarjata Umarjevo poročilo o razvoju in Draghijevo poročilo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Napredek, a tudi jasen zaostanek
Slovenija napreduje, vendar bistveno prepočasi. Skoraj 70 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi ima nizko ali zelo nizko stopnjo digitalizacije, pri čemer mala in srednja podjetja še posebej močno zaostajajo za povprečjem EU. Podobno je pri digitalnih kompetencah, saj ima le slabih 19 odstotkov državljanov Slovenije napredne digitalne veščine, s čimer se znotraj EU uvrščamo na 24. mesto. Delež IKT-strokovnjakov znaša okoli 4,3 odstotka vseh zaposlenih, kar je prav tako pod povprečjem EU, tudi tu smo na 24. mestu.
Ti izzivi se odražajo v širši sliki produktivnosti, konkurenčnosti in inovativnosti. Slovenija pri produktivnosti stagnira pri približno 85 odstotkih povprečja EU. Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD se uvršča na nezavidljivo 46. mesto in že nekaj let pada oziroma stagnira, po globalnem indeksu inovativnosti pa sodi med zmerne inovatorje in tudi nazaduje.
Zanimivo je, da med vodilnimi državami na globalnih lestvicah konkurenčnosti, inovativnosti in digitalizacije najdemo vedno iste evropske države, kot so na primer Finska, Švedska, Danska ali Nizozemska. Te iste države se v poročilu o digitalnem desetletju Evropske komisije dosledno uvrščajo tudi med vodilne po stopnji digitalizacije malih in srednje velikih podjetij, digitalnih kompetencah ter po številu IKT-strokovnjakov. To kaže na močno korelacijo med stopnjo digitalizacije, inovativnostjo in konkurenčnostjo.
- Skoraj 70 % podjetij ima nizko ali zelo nizko stopnjo digitalizacije.
Jasen načrt, ki ga je treba začeti izvajati
Program za uspešno digitalno Slovenijo 2030, ki ga je skupaj s svojimi člani pripravilo Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS, ponuja konkretne odgovore.
Prvič, digitalizacija mora postati razvojna prioriteta države, ki se izkazuje tako skozi strategijo Digitalna Slovenija 2030 kot skozi industrijske politike in stabilno financiranje.
Drugič, brez sodobne infrastrukture ni digitalnega gospodarstva in tehnološke suverenosti države. Potrebujemo zmogljiva omrežja, podatkovne centre, infrastrukturo za uporabo umetne inteligence in varno digitalno okolje, ki omogoča razvoj naprednih storitev.
Tretjič, podjetja potrebujejo napredno in predvidljivo poslovno okolje. Demonstracijske centre, testna okolja in svetovalno podporo ter stabilno, poenostavljeno regulativo. Država mora digitalizirati vse svoje storitve po načelih »once-only« in »digital-first« ter s tem zmanjšati birokracijo ter poenostaviti storitve za državljane in podjetja.
In ne nazadnje, zagotoviti je potrebno neposredno podporo digitalizaciji vseh panog z usmerjenimi in predvidljivimi vsakoletnimi spodbudami za digitalne projekte in razvoj digitalnih veščin pri zaposlenih. Predvsem za mala in srednja podjetja.
Panoga IKT kot hrbtenica slovenske digitalne suverenosti
Panoga IKT je ključni omogočevalec digitalizacije, digitalne preobrazbe, učinkovite uporabe digitalnih tehnologij, umetne inteligence ter digitalnih kompetenc. Zato moramo okrepiti razvoj panoge s predvidljivimi razpisi za razvojno-raziskovalne projekte in vzpostaviti sistemske ukrepe za komercializacijo IT-rešitev.
Slovenija potrebuje bistveno več strokovnjakov za IKT. To zahteva hitre spremembe v izobraževalnem sistemu, več ustreznih študijskih programov ter pospešek pri usposabljanju in prekvalifikacijah zaposlenih. Dolgoročno pa je nujna uvedba obveznega predmeta temeljnih digitalnih znanj v vse razrede osnovne in srednje šole, saj se tu spotikamo na repu Evrope že res dolgo. Uvedba v 7. razredu osnovne šole še zdaleč ni dovolj.
- Le slabih 19 % prebivalcev ima napredne digitalne veščine.
Ključno je tudi, da okrepimo povezovanje sektorja IKT z drugimi panogami. Prav razvojna partnerstva med tehnologijo in industrijo omogočajo nastanek novih storitev, digitalnih produktov in poslovnih modelov. Tu leži skoraj nedotaknjena pomembna razvojna priložnost za slovensko izvozno gospodarstvo, njeno inovativnost in konkurenčnost.
Foto: Depositphotos
In pri tem ne pozabimo na potencial uporabe umetne inteligence; kdor bo tu zamudil, bo zaostal. Slovenija ima dobro izhodišče, ima tradicijo v znanosti, veliko znanja, strokovnjakov, dobre primere iz prakse. Z vzpostavitvijo kompetenčnega centra za umetno inteligenco pod okriljem GZS pa je tu priložnost za pospešek uporabe umetne inteligence tako v digitalnih rešitvah panoge IKT kot tudi v vseh drugih panogah in javni upravi.
- Slovenija je na 24. mestu v EU po digitalnih kompetencah.
Podjetja morajo ukrepati zdaj
Podjetja morajo digitalizacijo postaviti v središče poslovne strategije, ne kot IT-projekt, ampak kot celovito preobrazbo organizacije in poslovnega modela. Ključne razlike ne prinaša tehnologija sama, temveč način njene uporabe. Podjetja morajo torej hkrati vlagati v znanje zaposlenih in s tem v učinkovito uporabo tehnologij in rešitev.
Digitalne tehnologije in umetna inteligenca tudi temeljito spreminjajo delovna mesta. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada bo umetna inteligenca do leta 2030 na globalni ravni vplivala na približno 40 odstotkov, v razvitih gospodarstvih pa celo na več kot 60 odstotkov vseh delovnih mest. Vpliv ne pomeni nujno nadomeščanja delovnih mest, temveč predvsem njihovo preoblikovanje: avtomatizacijo rutinskih nalog, večjo uporabo podatkov pri odločanju ter tesnejše sodelovanje zaposlenih z orodji umetne inteligence. Zato se v večini poklicev spreminjajo zahteve glede potrebnih digitalnih znanj vključno s sposobnostjo učinkovite uporabe umetne inteligence pri delu.
Glavno sporočilo je preprosto: digitalizacija ni enkraten projekt, temveč trajen proces. Podjetja, ki bodo znala povezati poslovno strategijo z zmožnostmi tehnologij, podatkov in znanj, bodo povečala produktivnost, inovativnost in konkurenčnost. Tista, ki tega ne bodo storila, pa bodo vse hitreje zaostajala.
Čas za odločitev
Slovenija stoji na razpotju. Lahko nadaljuje s stagnacijo ali pa naredi preboj. UMAR opozarja na potrebo po prehodu v inovacijsko podprto rast – od konkuriranja s kakovostjo, prilagodljivostjo in ceno k diferenciaciji na osnovi inovativnosti in ustvarjalnosti, na valu priložnosti digitalne in zelene preobrazbe.
- Umetna inteligenca bo do 2030 vplivala na približno 40 % delovnih mest globalno.
Program GZS Made in Slovenia 2035 digitalne tehnologije postavlja v jedro prihodnjega razvoja gospodarstva, IKT pa kot eno ključnih panog. Zato pozivam politične stranke in vlado, da digitalizacijo in umetno inteligenco prepoznajo kot eno ključnih razvojnih vprašanj mandata.
Slovenija potrebuje razvojni družbeni dogovor, kjer ima digitalizacija močno vlogo. Prepričan sem, da v sožitju zgoraj navedenih ukrepov države in zasebnimi naložbami v gospodarstvu lahko naredimo digitalni preboj – za uspešno Slovenijo. Vprašanje ni, ali ga lahko naredimo, temveč, ali ga bomo naredili pravočasno.
