Shrani za kasnejše branje.
Trajnost je bila zadnja leta za številna podjetja predvsem sinonim za nove zahteve, poročanje in zbiranje podatkov. Danes se težišče spreminja. V ospredje se vračajo konkurenčnost, produktivnost, odpornost in sposobnost hitrega prilagajanja.
Alenka Lesjak, Strateški razvoj, GZS
To pa ne pomeni, da so okoljska, družbena in upravljavska vprašanja manj pomembna. Iz poročil se selijo tja, kamor sodijo – v poslovne odločitve. Ključno vprašanje ni več le, ali moramo poročati o ESG, ampak ali energijo, materiale, ljudi, dobavitelje in tveganja upravljamo bolje od konkurence.
Velika podjetja: od poročanja k vodenju verige
Konkurenčnost velikih podjetij ni odvisna le od lastnih procesov, ampak tudi od kakovosti, odpornosti in inovativnosti celotne vrednostne verige. Če dobavitelji ne morejo zagotoviti potrebnih podatkov, sledljivosti, stabilne oskrbe, ustreznih kadrov ali hitrega prilagajanja, tveganje hitro postane skupno. Zato mora biti ESG vključen v nabavo, razvoj, finance, investicije in upravljanje tveganj. Veliko podjetje naj od dobaviteljev ne zahteva le podatkov, ampak jim pravočasno sporoča, katere zahteve bodo v prihodnje pomembne, ter strateškim partnerjem pomaga razvijati potrebne kompetence. Močan kupec potrebuje močne dobavitelje.
MSP: manj poročanja, več poslovne koristi
Za mala in srednje velika podjetja ESG ne sme postati pomanjšana različica sistema velikih družb. Začeti je treba pri poslovnem modelu in vprašanjih, ki neposredno vplivajo na poslovanje: porabi energije in materialov, odvisnosti od ključnih kupcev ali dobaviteljev, kadrih, zahtevah bank in večjih kupcev ter sposobnosti dokazovanja izvora, kakovosti in zanesljivosti. Za vsako pomembno področje je smiselno določiti nekaj merljivih kazalnikov in cilj izboljšanja. Če kupec zahteva ESG podatek, je to signal, kaj bo jutri pričakoval od svojih dobaviteljev. Podjetje, ki zna hitro in verodostojno odgovoriti, je bolje pripravljeno na ohranitev ali pridobitev posla.
Zakonodaja se premika k bolj sorazmernemu pristopu. Po spremembah CSRD je obvezno trajnostno poročanje omejeno na največja podjetja z več kot 1.000 zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov čistih prihodkov. Prenovljeni ESRS se bodo uporabljali od poslovnega leta 2027. Za podjetja zunaj obveznega poročanja je na voljo prostovoljni standard VS, ki je začel veljati 24. 9. 2026 in temelji na predhodnem VSME. Določa tudi omejitev obsega podatkov, ki jih lahko zavezanci zahtevajo od podjetij v vrednostni verigi z največ 1.000 zaposlenimi.
Voditeljstvo je odločilno
Danes največje tveganje sploh ni nujno nepopolno ESG poročilo. Večje tveganje je vodstvo, ki prepozno zazna spremembe pri cenah energije, kupcih, dobaviteljih, tehnologiji, kadrih ali financiranju. Zato manj regulacije ne pomeni manj odgovornosti, temveč več prostora za lastno presojo, kaj je za podjetje res pomembno. Prav zato je smiselno ESG obravnavati kot poslovni kompas: ne kot seznam zahtev, temveč kot način, kako pravočasno prepoznati stroške, tveganja in razvojne priložnosti.
Za zmago potrebujemo celotno verigo
Slovensko gospodarstvo je močno vpeto v mednarodne vrednostne verige. Velika podjetja potrebujejo sposobne in inovativne MSP-je, MSP-ji pa jasne razvojne signale, znanje in stabilne poslovne odnose. V globalni konkurenci zato ne tekmujejo več le posamezna podjetja – tekmujejo celotne vrednostne verige in poslovni ekosistemi.
Naslednji korak zato ni več ESG. Je boljše vodenje, boljši podatki, manj nepotrebne administracije in več sodelovanja. Ko bomo trajnost znali prevesti iz jezika obveznosti v jezik produktivnosti, odpornosti, inovacij, zaupanja in rasti. Postala bo preprosto del dobrega poslovanja.
ESG pospeševalnik je projekt, namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji, ki želijo okrepiti znanje in kompetence na področju trajnostnega poročanja v skladu z načeli ESG. Preverite, kaj Pospeševalnik ESG prinaša vašemu podjetju