Shrani za kasnejše branje.
Umetna inteligenca in visokozmogljivo računalništvo (HPC) vse bolj postajata del poslovne realnosti. Podjetjem lahko pomagata pri optimizaciji procesov, razvoju novih produktov in uvajanju naprednih rešitev. Toda predvsem za podjetja, ki se s temi tehnologijami šele spoznavajo, se hitro pojavi zelo praktično vprašanje: kje sploh začeti?
prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska, UNM FIŠ in Andrej Brvar, GZS
Prav to vrzel želi zapolniti Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki povezuje superračunalniške zmogljivosti, podatke in strokovno znanje ter podjetjem, raziskovalcem in javni upravi omogoča razvoj, testiranje in uvajanje rešitev umetne inteligence. Deluje v okviru širšega evropskega ekosistema EuroHPC, njen cilj pa je tudi okrepiti sodelovanje med gospodarstvom, univerzami, raziskovalnimi organizacijami in javnimi partnerji.
- Napredne tehnologije postajajo dostopnejše tudi podjetjem, ki nimajo lastne superračunalniške infrastrukture ali specializiranega znanja. Regionalni hubi ponujajo tudi izobraževanja, delavnice in podporo strokovnjakov.
Da bi bile napredne tehnologije podjetjem čim bolj dostopne, se v okviru nacionalnega ekosistema vzpostavljajo tudi regionalni AI-hubi. Njihova naloga je predvsem podjetjem olajšati prve korake ter jim omogočiti dostop do infrastrukture, strokovnega znanja in podpore pri praktičnem preizkušanju rešitev.
Z otvoritvenega dogodka Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF), ki je februarja zaznamoval uradni začetek enega ključnih nacionalnih projektov na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Foto: Iztok Volf
Kako lahko podjetje začne?
Za prvi korak podjetju ni treba poznati vseh tehnoloških možnosti ali že imeti izdelane AI-rešitve. Prek enotne vstopne točke na spletni strani SLAIF predstavi svoj interes oziroma izziv, ekipa pa na podlagi njegovih potreb presodi, kakšna podpora bi bila zanj najprimernejša.
Podjetje nato usmerijo do ustreznega regionalnega huba, kjer skupaj s strokovnjaki podrobneje opredelijo njegov izziv in možnosti uporabe tehnologije.
Od izziva do prvega preizkusa
Za podjetja, ki se z umetno inteligenco in visokozmogljivim računalništvom srečujejo prvič, je pripravljen strukturiran postopek uvajanja. Po uvodnem pogovoru strokovnjaki predstavijo možne načine uporabe tehnologije, ustrezne postopke in izobraževanja.
Če je za nadaljnje delo potreben dostop do superračunalniške infrastrukture, podjetju pomagajo tudi pri registraciji in ureditvi dostopnih pravic prek Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja (SLING).
Ko so dostopi urejeni, sledi praktični del. Podjetje lahko ob podpori strokovnjakov izvede prvi test na lastnih ali vzorčnih podatkih in tako preveri, kako bi lahko tehnologijo uporabilo pri svojem konkretnem izzivu.
Tehnologija, ki postaja dostopnejša gospodarstvu
Regionalni hubi podjetjem poleg infrastrukture ponujajo tudi izobraževanja, delavnice in podporo strokovnjakov. Njihov namen je predvsem skrajšati pot med možnostmi, ki jih ponujata umetna inteligenca in superračunalništvo, ter njihovo dejansko uporabo v podjetjih.
Podjetje lahko tako začne s konkretnim izzivom, skupaj s strokovnjaki preveri možnosti za njegovo reševanje in nato rešitev tudi praktično preizkusi. S tem postajajo napredne tehnologije dostopnejše tudi podjetjem, ki nimajo lastne superračunalniške infrastrukture ali specializiranega znanja.
Mrežo regionalnih AI-hubov sestavljajo Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) in Tehnološki park Ljubljana, Fakulteta za informacijske študije Univerze v Novem mestu (UNM FIŠ), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT).
Več informacij in vstopna točka SLAIF za podjetja
N:Umetna inteligenca v MSP – od ideje do konkurenčne prednosti
A:Andrej Brvar
K:Digitalizacija
K:Razvoj
B:umetna inteligenca
B:AGRA 2026
B:Meer4Business
B:digitalizacija
B:avtomatizacija
B:Vesna Nahtigal
B:Enterprise Europe Netrowk
B:Slovenska tovarna umetne inteligence
B:SLAIF
B:GG september 2026
Na sejmu AGRA 2026 je v okviru dogodka Meet4Business AGRA potekala strokovna okrogla miza »Umetna inteligenca v MSP: praktični okviri za premišljeno uvedbo«, na kateri so strokovnjaki in predstavniki podjetij predstavili konkretne primere uporabe umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije v gospodarstvu in kmetijstvu.
Andrej Brvar, Infocenter, GZS
Osrednja tema razprave je bila, kako lahko mala in srednja podjetja ter kmetije že danes uvedejo uporabne AI rešitve brez velikih investicij in zapletenih projektov. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF), ki podjetjem omogoča dostop do vrhunskega znanja, strokovne podpore in naprednih računalniških zmogljivosti za razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence. Predstavljene so bile tudi aktivnosti Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI), ki podjetjem pomaga pri prenosu raziskovalnega znanja v prakso.
Udeležence je nagovorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je poudarila pomen povezovanja gospodarstva, raziskovalnih ustanov in podpornega okolja. Izpostavila je tudi vlogo mreže Enterprise Europe Network (EEN), ki podjetjem odpira dostop do partnerstev, inovacij in mednarodnih razvojnih priložnosti.
Dogodek je potrdil, da umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, temveč pomembno razvojno orodje za povečanje produktivnosti, konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Kot je ob zaključku poudarila Vesna Nahtigal: »Program imamo – zdaj je čas za izvedbo. Umetna inteligenca je del odgovora, da bo Slovenija tudi v prihodnje sinonim za konkurenčnost, razvoj in blaginjo.«
