Shrani za kasnejše branje.
Arbitraža predstavlja hitro, strokovno in zaupno alternativo sodnemu reševanju gospodarskih sporov, ki podjetjem prihrani čas in stroške.
Žana Cerjak, GZS, Pravna služba
Spori so v poslu neizogibni, zato je določilo foruma za reševanje sporov ključna pogodbena sestavina. Reševanje sporov je lahko sodno, vendar obstaja tudi alternativa: arbitraža. Slednja ni zgolj pravna alternativa, saj je lahko tudi strateška odločitev podjetja. Arbitraža omogoča hitro in strokovno rešitev spora, zaupnost postopka in avtonomijo strank. S tem omogoča prihranek na času in stroških, s čimer omogoča hitrejšo preusmeritev pozornosti nazaj k poslovnim izzivom. To odpira vprašanje, kaj so glavne prednosti arbitraže v primerjavi s tradicionalnim reševanjem sporov v sodnem sistemu.
Eno pomembnejših vprašanj ob nastanku spora je čas, ki bo potreben za rešitev spora. Večinoma je za sprte strani pomembno, da se spor reši hitro in kakovostno, s čimer se podjetjem omogoča hitrejšo vrnitev k poslovanju. Hitrejša rešitev sporov pomeni tudi prihranek na finančnih sredstvih. Arbitražna pravila Stalne arbitraže pri GZS določajo, da mora biti spor rešen v roku 9 mesecev od predaje zadeve arbitražnemu senatu. Statistika pa kaže, da arbitražni postopek pred Stalno arbitražo od trenutka prejema zahteve za arbitražo do izdaje končne arbitražne odločbe v povprečju traja 7 mesecev. Potrebno je upoštevati, da postopki lahko trajajo tudi dlje časa, vendar je to možno predvsem v primeru spoštovanja avtonomije strank. To pomeni, da so določena postopkovna vprašanja v domeni strank in jih arbitri morajo presojati ob sprejemu postopkovnih odločitev, kar se nanaša tudi na trajanje konkretnega postopka. Povedano drugače, če se stranke sporazumejo za daljše roke za procesna opravila, lahko postopek traja tudi dlje kot 9 mesecev. Vendar praksa kaže, da so takšni primeri bolj izjema kot pravilo.
Neodvisnost, nepristranskost in strokovnost arbitrov
Bistvena posebnost arbitraže je reševanje sporov pred senatom, sestavljenim iz treh arbitrov, ali pred arbitrom posameznikom. Pri tem vsaka stranka nominira enega arbitra oz. stranki sporazumno nominirata arbitra posameznika. Po prejemu nominacij Stalna arbitraža izvede celovito presojo neodvisnosti in nepristranskosti nominiranih arbitrov, na podlagi česar arbitražna institucija arbitre imenuje. Takšen sistem omogoča, da stranka v postopku za arbitra nominira tisto osebo, ki je strokovnjak na področju spora. V praksi to pomeni, da če imamo spor s področja, na primer gradbenega prava, energetike ali korporacijskega prava, se za arbitra lahko nominira osebo (navadno pravnika), ki je strokovnjak na tem področju. Tako o sporu odloča posameznik s širšim razumevanjem ožjega pravnega področja ali poznavanjem tehničnih posebnosti, kar doprinese k premišljeni in strokovni rešitvi spora.
Gospodarska arbitraža je primerna za vsa pravna področja sporov. Pri Stalni arbitraži so arbitražni postopki tako s področja pogodbenega in korporacijskega prava kot tudi s področja gradbenih pogodb, energetike, nepremičnin in investicij. Potrebno je upoštevati, da arbitraža predstavlja fleksibilnost, ki pomeni učinkovito rešitev spora tako pri manjših gospodarskih sporih kot tudi pri pravno in tehnično kompleksnejših postopkih. Dodatno se fleksibilnost kaže tudi v tem, da pred Stalno arbitražo potekajo arbitražni postopki v slovenščini in angleščini, s čimer je primerna tako za domače kot tudi za mednarodne gospodarske spore.
Glede na navedeno, izbira arbitraže kot foruma za reševanje gospodarskih sporov lahko predstavlja strateško poslovno odločitev.
Več o praktičnih in strokovnih vidikih arbitraže bo možno slišati na Slovenski arbitražni konferenci, ki jo 26. novembra 2025 organizira Stalna arbitraža pri GZS. Dogodek bo priložnost za vpogled v primere iz prakse in prednosti, ki jih arbitraža lahko doprinese pri reševanju sporov. Več o dogodku lahko najdete na spletni strani Stalne arbitraže.
