Shrani za kasnejše branje.
Dolgotrajni postopki pridobivanja okoljskih soglasij in dovoljenj, posledično pa tudi integralnih gradbenih dovoljenj, povzročajo zamude pri izvedbi projektov.
Mag. Tajda Pelicon in Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje, foto: Valentina Kuzma
Dogodek z naslovom »Zakaj prihaja do velikih težav pri izvedbah presoj vplivov na okolje in izdajanju integralnih gradbenih dovoljenj pri gradbenih investicijah?«, ki ga je organizirala GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, je združil predstavnike investitorjev, odločevalcev, projektantov, izdelovalcev strokovnih podlag ter konzultante. Skupaj so iskali rešitve za izboljšanje okoljevarstvenih postopkov in izdaje dovoljenj, vezanih na predlog novele Zakona o varstvu okolja.
Na dogodku so udeleženci iskali rešitve za izboljšanje okoljevarstvenih postopkov in izdaje dovoljenj, vezanih na predlog novele Zakona o varstvu okolja.
»Investicije v nove, inovativne tehnologije, ki so temelj zelenega prehoda, se začnejo s pridobitvijo dovoljenj. Velikokrat traja več mesecev ali celo let, da pristojni organi izdajo okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje, pri čemer ni jamstva, da se gradnja sploh lahko začne,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Dodala je, da je pri večjih investicijah izdaja dovoljenj sestavljena iz več faz, pri čemer se »isti posegi tehtajo večkrat, tudi zainteresirana javnost pa lahko v postopek vstopa večkrat«.
Opozorila je, da kljub zakonsko določenim rokom v praksi ni jasnih časovnih okvirov ter da okoljevarstvena soglasja pogosto postanejo točka konflikta med javnimi, gospodarskimi in okoljevarstvenimi interesi. »V primeru pritožb in tožb se sodni postopki dodatno podaljšajo. Smo daleč od ‘one-stop-shop’ odločanja, ki ga priporoča EU,« je dejala Nahtigal.
GZS je pripravila več kot 60 predlogov in pripomb v zvezi z vsebino novele zakona o varstvu okolja in jih avgusta posredovala ministrstvu, a jih je to večinoma zavrnilo. »Pripraviti je treba tak zakon, ki bo odpravil anomalije, ki povzročajo nerazumno dolge postopke,« je dodala.
Okoljevarstvena soglasja pogosto postanejo točka konflikta med javnimi, gospodarskimi in okoljevarstvenimi interesi.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril, da je ministrstvo z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja (ZVO-3) ter vlaganjem v digitalizacijo postopkov že naredilo prve korake. »Postopke moramo pohitriti in narediti bolj predvidljive, vendar ne na račun kakovosti in varstva okolja,« je dejal.
Nestabilna zakonodaja ustvarja zmedo in negotovost
»V Sloveniji postopki trajajo nerazumno dolgo, nekateri celo več kot 20 let. To zavira investicije in onemogoča zeleni prehod. Ključni problem je nestabilna zakonodaja, ki se spreminja skoraj z vsakim mandatom vlade, kar ustvarja zmedo in negotovost. Potrebujemo stabilno, pregledno in učinkovito zakonodajo, kot jo poznajo razvite države,« je opozoril mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.
Na dolgotrajnost opozarjajo tudi rezultati ankete GZS. Samo desetina podjetij ima pozitivne izkušnje z integralnim gradbenim dovoljenjem, pri presojah vplivov na okolje pa se vsa zanašajo na zunanje svetovalce, projektante in lastne strokovnjake. »Zaradi stalnega spreminjanja zakonodaje in dolgih postopkov tehnologija pogosto zastara, še preden je dovoljenje izdano. Za uspešen zeleni prehod je nujna inovativna podpora države in vzporedni postopki namesto zaporednih,« je poudarila Antonija Božič Cerar iz Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS.
V Sloveniji postopki trajajo nerazumno dolgo, nekateri celo več kot 20 let. To zavira investicije in onemogoča zeleni prehod.
»Danes smo na točki preloma, ko morajo postopki postati bolj predvidljivi, hitrejši in enostavnejši,« je dejal državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek. Izpostavil je, da so s spremembami prostorske in gradbene zakonodaje ter pripravo novele ZVO-3A že naredili korake k preglednejšim postopkom, nadaljujejo pa tudi z digitalizacijo in povezovanjem evidenc. »Verjamem, da bomo s skupnim delom države, občin, upravnih enot, stroke in gospodarstva vzpostavili sistem, ki bo spodbudil investicije, varoval okolje ter zagotavljal pravno varnost in predvidljivost za vse udeležence,« je dodal.
Tudi na Direktoratu za okolje se zavedajo težav pri pridobivanju dovoljenj in dolgotrajnih postopkov. Zato pripravljajo spremembo Zakona o varstvu okolja, v katero so vključili številne predloge GZS. »Naš cilj je, da bodo postopki potekali vzporedno in brez nepotrebnih zadrževanj,« je povedala mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje.