Shrani za kasnejše branje.
Agencija za energijo na podlagi analize zadnjega trimesečja lanskega leta pripravlja prilagoditve omrežninskega sistema. GZS še naprej poziva pristojne, da zagotovijo ustrezno omilitev tudi za gospodarstvo.
Barbara Perko
Agencija za energijo je analizirala podatke o omrežnini za obdobje od oktobra do konca decembra. Analiza, ki so jo predstavili na 12. forumu Energetika in regulativa 2025, je pokazala, da so učinki skladni s projekcijami in pričakovanji. Pa vendar na agenciji pripravljajo na podlagi izsledkov analize zadnjega trimesečja lanskega leta spremembe oziroma prilagoditve.
Ena od možnih prilagoditev je sprememba števila časovnih blokov. Na letni ravni bi tako lahko namesto petih blokov imeli štiri. Do spremembe bi lahko prišlo tudi na dnevni ravni, in sicer bi ob dela prostih dnevih namesto treh imeli dva časovna bloka. Nov način bi lahko uveljavili 1. januarja prihodnje leto ali pa že 1. novembra letos.
Do sprememb bi lahko prišlo pri številu časovnih blokov in določanju obračunske moči.
Do spremembe bi lahko prišlo tudi pri časovnem razponu posameznega bloka. Analiza vpliva sončnih elektrarn je namreč pokazala, da je zaradi omenjenih elektrarn omrežje v nizki sezoni bolj razbremenjeno kot v preteklosti. V višji sezoni je vpliv te razbremenitve manjši. Rešitev bi tako lahko bila razširitev cenejšega bloka sredi dneva.
Možne so tudi spremembe določanja obračunske moči. Ta se zdaj določa na podlagi treh konic porabe odjemalca v zimskem obdobju. Po novem bi se lahko to določalo na podlagi več konic v obdobju nekaj mesecev ali na podlagi več konic v preteklem mesecu.
Pozivi k omilitvi tudi za gospodarske subjekte
Državni zbor je konec januarja obravnaval interventni zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine. V zakonu je predvideno, da bi se tarifne postavke za obračunsko moč v bloku 1 v zimski sezoni znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Ukrep bi veljal za meseca januar in februar. Predlog zakona so poslanci ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo pred pristojnim odborom.
Predlog interventnega zakona pa v različici, ki je bila pred poslanci konec januarja, ne vključuje rešitev za gospodarstvo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pozvala tako politične stranke kot vlado, da pripravijo tudi rešitev, ki bi omilila težave, s katerimi se soočajo najbolj prizadeti gospodarski subjekti.
GZS je ob obravnavi interventnega zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine izrazila razočaranje, da ta ne vključuje tudi gospodarstva. GZS zato poziva politične stranke in Vlado RS, da zagotovijo ustrezno omilitev tudi za gospodarske subjekte, ki jih je nov sistem obračunavanja omrežnin najbolj prizadel.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izrazila zaskrbljenost, da politika ne prepoznava pomena gospodarstva za dobrobit te države. »Evropa se zaveda pomembnosti energetsko intenzivne industrije, ki proizvaja pomembne materiale za ostale dele gospodarstva, kot so npr. jeklo, kovine, steklo, kemične snovi in papir. Pri nas imamo to industrijo, a jo, namesto da bi ji pomagali, dobesedno dušimo v povečevanju stroškov,« je poudarila. Nahtigal predlaga, da »podobno kot namerava Državni zbor RS s posebnim ukrepom ublažiti posledice novega sistema za gospodinjske odjemalce, do uveljavitve novega sistema omrežnin razbremeni tudi poslovne odjemalce z zmanjšanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo«.
Namesto da bi energetsko intenzivni industriji pomagali, jo dušimo v povečevanju stroškov, opozarja Vesna Nahtigal. Foto: Tadej Kreft
Predlog GZS je bil, da se začasno vrne prejšnji omrežninski sistem, v vmesnem času pa se izvede celostno analizo učinkov predlogov ELES-a (manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk) in pripravo povsem novega akta z ustreznejšo metodologijo. »Ob tem pa je treba zagotoviti večletno prehodno obdobje in postopen dvig tarif, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo. Pri tem pa je nujno upoštevati tudi specifike gospodarstva,« je poudarila generalna direktorica GZS.
V absolutnem znesku strošek omrežnine ni zanemarljiv v ostri mednarodni konkurenci.
Vpliv omrežnine na dvig končne cene elektrike
Zadnji dve leti je bila cena električne energije za negospodinjske odjemalce višja od povprečja EU. Pred letom 2023 je bila v povprečju za četrtino do petino nižja. »Strošek omrežnine je del te cene in vpliva na dvig končne cene elektrike. To pomeni, da bo slovenska industrija izgubila konkurenčno prednost nižje cene električne energije, ki ji je v preteklosti pomagala pri pridobivanju novih naročil,« je še dodala.
Iz razpoložljivih podatkov GZS je razvidno, da so zaradi novega sistema obračuna omrežnine najbolj prizadeti gospodarski subjekti, ki so priključeni na visoko in srednjo napetostno omrežje. Zbornica opozarja, da dvig stroška omrežnine, izražen v deležih prihodkov ali celotnih stroškov električne energije nekaterih podjetij, res deluje kot relativno majhen; a je v absolutnem znesku za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ni zanemarljiv v ostri mednarodni konkurenci, kjer praviloma delujejo domača energetsko intenzivna podjetja. Iz analize prejetih računov podjetij, ki jo je opravila GZS, je razvidno, da so se nekaterim podjetjem na visoko napetostnem omrežju stroški dvignili za 258 %, podjetjem na srednji napetosti pa tudi do 587 % in 986 %.