Shrani za kasnejše branje.
Zgodbe, ki jih pišejo Bled, Bela krajina, Bohinj, Brežice, Jeruzalem, Ljubljana, Logarska dolina – Solčavsko in Miren Kras, so globalni navdih za turizem prihodnosti.
Darja Kocbek
Kar osem destinacij v Sloveniji se je uvrstilo na globalni seznam Green Destinations Top 100 Stories 2025. »Zgodbe, ki jih pišejo Bled, Bela krajina, Bohinj, Brežice, Jeruzalem, Ljubljana, Logarska dolina – Solčavsko in Miren Kras, so globalni navdih za turizem prihodnosti – turizem, ki gradi mostove med skupnostmi, spoštuje naravo ter ustvarja priložnosti za bolj trajnosten in povezan svet,« razlagajo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Vseh osem zgodb so že vključili oziroma bodo vključili v svoje promocijske aktivnosti. Gre za zgodbe destinacij, ki se ponašajo z znakom Slovenia Green.
Bohinj. Foto: Anton Žvanut
Multimedijsko raziskovanje pristnih doživetij na Bledu
Bled se je uvrstil na seznam z zgodbo Onkraj razglednice – multimedijsko raziskovanje pristnih doživetij. Turizem Bled je leta 2023 zagnal multimedijski projekt, katerega cilj je preoblikovati Bled iz »točke, ki jo je treba videti«, v destinacijo, ki jo je treba doživeti. Projekt združuje tri ključne vsebine: promocijski film Adventure of a Lifetime, The Bled Podcast ter knjigo Bledology. Skupaj ponujajo pripoved o Bledu, ki temelji na čustvih, znanju in navdihu. Pobuda podpira strateške cilje destinacije, kot so podaljševanje bivanja gostov, spodbujanje raziskovanja manj znanih poti in večja prepoznavnost lokalnih doživetij, povezanih z znamko Bled Local Selection.
- Osem destinacij, ki so uvrščene na globalni seznam Green Destinations Top 100 Stories 2025, se ponaša z znakom Slovenia Green.
Vsak medij dosega različno občinstvo – vizualno, slušno in literarno – ter tako zagotavlja široko dostopnost in privlačnost. Poleg promocijske vrednosti projekt aktivno podpira trajnostno strategijo destinacije z razpršitvijo zanimanja obiskovalcev in poudarjanjem manj obiskanih območij ter zgodb lokalne skupnosti.
Martinovanje v Jeruzalemu z dušo tradicije in trajnosti
»Martinovanje z dušo tradicije in trajnosti«, ki se je začelo kot lokalni dogodek (praznik ob zaključku trgatve, druženje in okušanje mladega vina), je zgodba Jeruzalema. S pomočjo evalvacijskih okvirjev, usklajenih z merili kolektivne znamke, je martinovanje zraslo v strukturiran dogodek na ravni destinacije – z usklajenim programom, sodelovanjem deležnikov in trajnostnim načrtovanjem. A z rastjo so prišli tudi izzivi: prometne obremenitve na ozkih podeželskih cestah, razširjena uporaba plastike, nepregledno poreklo izdelkov in omejeni človeški ter finančni viri za izvedbo dogodka. Danes festival privablja obiskovalce iz vse Slovenije ter iz sosednjih držav, vse pogosteje pa tudi iz bolj oddaljenih koncev sveta. Z rastjo prepoznavnosti pa rastejo tudi pričakovanja: po kakovostnem programu, trajnostni logistiki in pristni izkušnji, ki odraža vrednote Destinacije Jeruzalem Slovenija,” pojasnjujejo na STO.
Vipavska dolina. Foto: Mediaspeed, Ernad Ihtijarević
Miren Kras in Brda sta združila moči v projektu Okusi ljubezni
Destinaciji Miren Kras in Brda sta združili moči v inovativnem čezmejnem eno-gastronomskem projektu Okusi ljubezni, ki povezuje sezonski paradni sestavini – špargelj iz Vrta Goriške in briško češnjo – ter kulinarični pobudi Krasna Kuhnja in Brdalicious. S povezovanjem znanja, virov, gostincev in vin iz treh vinorodnih regij, Brd, Vipavske doline in Krasa, projekt ne nagovarja le različnih ciljnih skupin, temveč krepi celotno dobavno verigo od kmetije do krožnika, dviguje kakovost kulinarične ponudbe in ustvarja prepoznavno skupno zgodbo, pojasnjujejo na STO. Vrhunec kampanje je bila Gala večerja, 9 šefov, 9 jedi, 9 najboljših vin iz treh vinorodnih dežel po izboru priznanih sommelierjev, medtem ko je strokovni del programa naslovil izzive v gostinstvu in trajnostni pridelavi na območju širšega čezmejnega prostora, tudi italijanskih Brd. Projekt je po oceni STO dosegel odlične rezultate tako na področju prodaje menijev kot tudi v usposabljanju gostincev, prepoznavnosti regije in obiskanosti ključnih dogodkov – Praznika špargljev in Festivala briške češnje.
»Nagrajene in druge odlične trajnostne zgodbe krepijo prepoznavnost Slovenije kot destinacije, ki spoštuje lokalno okolje, daje prednost kakovosti pred količino ter ponuja edinstvena doživetja v sožitju z naravo,« razlagajo na STO. Omenjene zgodbe prispevajo k višji kakovosti turistične ponudbe, razvoju lokalnih skupnosti ter povečanju gospodarskih koristi na lokalni in regionalni ravni. Obenem utrjujejo mednarodno podobo Slovenije kot trajnostne, odgovorne in avtentične destinacije, ki gradi svoj uspeh na spoštovanju narave, kulture in ljudi. Uspeh nagrajenih destinacij spodbuja in navdihuje tudi druge destinacije, da nadgrajujejo svojo ponudbo in vlagajo v trajnostni razvoj, so prepričani na STO.
Med ključnimi aktivnostmi STO na področju trajnostnih in pristnih doživetij sta Zelena shema slovenskega turizma in znamka Edinstvena doživetja Slovenije. Obljubo zelene Slovenije pa od leta 2025 podpira tudi Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST).
- Slovenija utrjuje svojo mednarodno podobo kot trajnostna, odgovorna in avtentična destinacija, ki gradi svoj uspeh na spoštovanju narave, kulture in ljudi.
Cilj Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) je postaviti trajnost v jedro turizma
Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni certifikacijski program, ki pod znamko Slovenia Green združuje prizadevanja za trajnostni razvoj v slovenskem turizmu in nudi destinacijam ter ponudnikom orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja. Nastala je leta 2014 s ciljem postaviti trajnost v jedro slovenskega turizma. Program sledi mednarodnim standardom, kar omogoča preverljivost in nacionalno ter mednarodno prepoznavnost. Namenjen je slovenskim destinacijam in ponudnikom, ki želijo trajnost postaviti v ospredje svojega delovanja in poslovanja, pojasnjujejo na STO.
Za pridobitev znaka Slovenia Green Destination (Bronze/Silver/Gold/Platinum) morajo destinacije izpolnjevati kriterije Green Destinations Standard s 84 trajnostnimi kriteriji, medtem ko morajo ponudniki za pridobitev znaka Slovenia Green najprej pridobiti enega izmed mednarodno prepoznanih in s strani sheme verificiranih trajnostnih certifikatov.
Edinstvena doživetja Slovenije uresničujejo obljubo znamke I feel Slovenia
Edinstvena doživetja Slovenije – Slovenia Unique Experiences (SUE) predstavljajo visokokakovostna, razlikovalna, avtentična, zelena doživetja z lokalnim karakterjem, dodelanim pristopom in storitvijo ter z močno izraženo izkustveno in osebno noto. Ta doživetja podpirajo zgodbo zelene butične Slovenije in uresničujejo obljubo znamke I feel Slovenia. Trenutno je v zbirki 32 doživetij, seznam pa se vsako leto posodablja.
Jeruzalem. Foto: Luka Ploj
Slovenija krepi pozicijo zelene butične destinacije za petzvezdična doživetja
Pomemben projekt, ki podpira nadaljnji razvoj trajnostnega turizma na vseh stebrih trajnosti, je Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST). Gre za sistem, ki povezuje razpršene podatke, omogoča stabilen pretok informacij in kompleksne analize ter podpira premišljeno odločanje in usklajen razvoj celotnega sektorja. NiST omogoča pregled okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkov turizma, spremljanje trendov, odločanje in strateško načrtovanje. Podprl bo tudi digitalizacijo Zelene sheme slovenskega turizma.
»Z uvedbo NiST Slovenija krepi svojo pozicijo kot zelena butična destinacija za 5-zvezdična doživetja, kjer imajo podatki ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, usklajenosti z okoljem in trajnostni rasti. Zagon središča v juniju 2025 je torej pomemben korak v smeri višje dodane vrednosti, boljšega poznavanja gosta in odgovornega razvoja turizma – za prihodnost, ki temelji na znanju,« pojasnjujejo na STO.
Strategija razvoja slovenskega turizma 2022-2028 Slovenijo usmerja k uravnoteženemu in odpornemu turizmu, prijaznemu do narave ter lokalnega prebivalstva, z izrazitejšim poudarkom na slovenski identiteti, višji dodani vrednosti in sodelovanju vseh deležnikov.
- Za dolgoročno uspešnost panoge je ključna kakovost doživetij, trajnost modela ter zadovoljstvo tako gostov kot prebivalcev.
Ključne usmeritve, politike in ukrepi se nanašajo na izboljšanje kakovosti storitev in razvoj produktov z višjo dodano vrednostjo, dvig kakovosti človeških virov in delovnih pogojev zaposlenih v slovenskem turizmu, kakovostne in trajnostne naložbe, digitalno preobrazbo s ciljem večje učinkovitosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti za vse deležnike. Poseben poudarek je na trajnostni in butični ponudbi, vključevanju kulturnih in avtentičnih elementov Slovenije, upoštevanju nosilnih zmogljivosti narave in turističnih območij ter ustvarjanju turizma, ki ima pozitiven vpliv na lokalne skupnosti.
»Pričakujemo, da bodo usmeritve po letu 2028 celovito odrazile spremenjene razvojne okoliščine. V ospredje stopa upravljanje nosilne sposobnosti destinacij, ki zahteva uravnoteženo usklajevanje gospodarskih učinkov, kakovosti življenja prebivalcev ter varovanja naravne in kulturne dediščine. Ključnega pomena bodo ukrepi za strateške in ciljno usmerjene investicije za dvig kakovosti ponudbe ter učinkovito razpršitev turističnih tokov v prostoru in času – zlasti v manj obremenjena območja in regije z razvojnim potencialom,« pravijo na STO.
Namesto rasti števila prenočitev – rast kakovosti in dodane vrednosti
Posebno pozornost bi po njihovi oceni morali v prihodnje nameniti izzivom trajnostne mobilnosti in širši dostopnosti Slovenije kot turistične destinacije, nadaljevanju ukrepov za sistemsko prenovo organiziranosti slovenskega turizma ter razvoju orodij, podprtih z umetno inteligenco, ter zagotavljanju kakovostnih, celovitih podatkovnih virov.
V slovenskem turizmu v zadnjih letih po navedbah pristojnega ministrstva poteka preusmeritev pozornosti od rasti števila turistov in njihovih prenočitev v krepitev kakovosti in dodane vrednosti, kar je v skladu s Strategijo slovenskega turizma 2022-2028. Za dolgoročno uspešnost panoge je ključna kakovost doživetij, trajnost modela razvoja ter zadovoljstvo – tako gostov kot prebivalcev.
V Zeleni shemi slovenskega turizma je 58 destinacij, ki ustvarijo več kot 90 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Pet destinacij: Bohinj, Brežice, Kranj, Laško in Ljubljana, se ponaša z najvišjim, platinastim znakom. Značko Slovenia Green nosi tudi več kot 230 turističnih ponudnikov.