Shrani za kasnejše branje.
Novela ZDR-1D z dne 16. november 2023 je v slovensko zakonodajo uvedla institut oskrbovalski dopust. Ta omogoča delavcem neplačano odsotnost z dela za oskrbo družinskih članov. Na ta način se izboljšuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Kristina Čeligoj, Pravna služba GZS
Med ključnimi novostmi novele ZDR-1D je 167.a člen – uvedba oskrbovalskega dopusta, ki izhaja iz obveznosti Direktive 2019/1158. Oskrbovalski dopust je namenjen delavcem, ki zagotavljajo oskrbo družinskim članom ali osebam v istem gospodinjstvu, in je odziv na staranje prebivalstva ter povečano potrebo po oskrbi. Ta dopust je del posebnega varstva delavcev in je neplačan. Če bi bilo predvideno, da gre za plačano odsotnost (nadomestilo plače), bi ZDR-1 tako tudi izrecno določil (v tej določbi oziroma v povezavi z določbo 137.člena ZDR-1 – nadomestilo plače). Ima maksimalno dolžino trajanja, ki jo omogoča Direktiva 2019/1158. Uvedba oskrbovalskega dopusta je pomemben korak k zagotavljanju boljšega delovno-družinskega ravnovesja in podpore delavcem, ki skrbijo za svoje bližnje. Nov institut se umešča v 9. podpoglavje III. poglavja zakona z naslovom Druge odsotnosti z dela, pri čemer pa se v njegovem poimenovanju, kot edinem v tem podpoglavju, uporablja beseda »dopust« in ne »odsotnost«.
Vsebina instituta
S tem institutom se v zakon prenaša zahteva iz Direktive 2019/1158/EU po ureditvi oskrbovalskega dopusta v obsegu petih delovnih dni na leto. Kot pogoj za odsotnost z dela je zahtevana potreba po znatnejši negi družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, zaradi zdravstvenih razlogov. Kot družinski člani delavca se upoštevajo: 1. zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner), 2. otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, 3. starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj.
Za pravico do oskrbovalskega dopusta delavca morajo biti v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
Pravica delavca do oskrbovalskega dopusta nastopi le, kadar so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Določena je obveznost delavca, da mora v primeru te odsotnosti, delodajalca pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti, pa tudi o razlogu nastale odsotnosti. Če zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti to ni mogoče, mora delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti.
Pravico do odsotnosti delavec izkaže s predloženo izjavo delodajalcu, v kateri navede okoliščine odsotnosti, osebo, ki ji mora zagotoviti znatnejšo nego in ostala dejstva, vezana na razlog odsotnosti. Pri tem upošteva veljavno splošno ureditev obveznosti obveščanja, obveznosti varovanja in spoštovanja delavčeve osebnosti in ščitenja njegove zasebnosti ter varstva delavčevih osebnih podatkov.
Dokazila, ki jih mora predložiti delavec, so odvisna od specifičnih okoliščin in lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege.
Ob tem se dodatno določa, da delavec ob izjavi predloži dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave (gre za dokazila, ki jih delavec lahko predloži glede na okoliščine odsotnosti). Zaradi same narave potrebe po znatnejši negi so lahko dokazila glede na zelo specifične okoliščine različna in zakon na tem mestu pušča odprt krog ustreznih dokazil, kot na primer zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo ipd. Posebej je poudarjeno, da dokazila lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege.