Shrani za kasnejše branje.
Slovenija je doživela največji padec bruto domačega proizvoda v zadnjih štirih letih. GZS poziva pristojne k ukrepanju.
Mag. Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje
»Padec BDP v prvih treh mesecih v višini 0,8 % je skrb zbujajoč, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih štirih letih. K padcu dodane vrednosti so najbolj prispevale predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema) in gradbeništvo, kjer je krčenje gradbenih del vodilo tudi v visok padec dodane vrednosti. To je še posebej nenavadno zaradi predhodno optimističnih najav o gradnji javnih stanovanj, učinkih poplavne obnove (ki so prinesla velika bremena gospodarstvu) in sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sprašujemo se, kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe,« poudarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS poziva predsednika vlade in pristojne ministre k objektivni analizi vzrokov za nastalo situacijo in pripravi predlogov kratko- in srednjeročnih ukrepov za krepitev gospodarske rasti.
»Kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe?«
»Vladna matematika se očitno narobe sešteva: več kot 10 obremenitev za podjetja in zaposlene plus neustrezna reforma omrežninskega sistema plus neukrepanje ob visokih cenah energije za gospodarstvo je enako minus 0,8 % rast BDP,« je opozoril Gorenšček. GZS že ves čas opozarja na nekonkurenčne pogoje za slovensko gospodarstvo. »Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno in je zaradi nepredvidljivih razmer na globalnih trgih ranljivo. V takšnih razmerah bi še toliko bolj pričakovali, da bo vlada podpirala lastno gospodarstvo in podjetjem, ki delujejo v Sloveniji, zagotovila čimbolj konkurenčne pogoje. Žal se dogaja nasprotno. Vlada je v zadnjih dobrih dveh letih podjetja in zaposlene obremenila z novimi davki in prispevki ter povečala birokratske ovire, medtem ko dinamika gradbenih del močno upada. Še vedno ključni del industrije plačuje eno najvišjih cen električne energije v Evropi. Medtem ko druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub.«
Mitja Gorenšček je poudaril, da Gospodarska zbornica Slovenije že ves čas opozarja na nekonkurenčne pogoje za slovensko gospodarstvo.Foto: Tadej Kreft
Opozoril je, da je sosednja Hrvaška čedalje bolj konkurenčna z več vidikov. Zato ne preseneča, da podjetja poročajo o selitvah k sosedom. Hrvaška je tako imela v zadnjih treh letih povprečno gospodarsko rast pri 5 %, v Sloveniji pa le dobra 2 %.
»Pozdravljamo pozitivne bonitetne ocene Sloveniji, kar je predvsem ocena za močne javne finance, upravljanje z javnim dolgom in strukturne reforme. Vendar se bodo tudi te ocene ob slabi gospodarski rasti obrnile navzdol, saj ne upoštevajo dinamike gospodarstva v prvem četrtletju. Čas je, da se v Sloveniji zavemo, da s tem, ko zagotavljamo konkurenčne pogoje za podjetja v Sloveniji, ohranjamo njihovo poslovanje in razvoj v Sloveniji, delovna mesta za zaposlene in blagostanje za njihove družine, obenem pa tudi prilive davkov in prispevkov v državo in s tem socialne storitve države,« je jasen Gorenšček.
Predlogi za povečanje konkurenčnosti
Med kratkoročnimi ukrepi GZS vidi nujnost v ustavitvi dodatnih bremen za zaposlene in podjetja. Poziva k enoletnemu zamiku uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo še dodatno obremenil tako zaposlene in upokojence kot podjetja, ali pa k njegovi postopni uveljavitvi.
GZS ponovno poziva vlado k razbremenitvi plač zaposlenih in podjetij z davki in prispevki. Za razbremenitev plač zaposlenih GZS predlaga fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine.
Prav tako GZS poziva vlado, da po vzoru drugih evropskih držav pripravi ukrepe za blažitev cen energije za podjetja v Sloveniji. Urediti bi bilo treba tudi čezmejno opravljanje storitev, in sicer po vzoru Avstrije in nam konkurenčnih držav, da se uvede dohodninsko olajšavo za naše delavce, ker trenutno nosijo dvojne stroške bivanja. K temu se je vlada zavezala tudi v okviru Ekonomsko socialnega sveta.
Na področju gradbeništva GZS izpostavlja nujnost dodatnega zagona obnove državnega cestnega omrežja, izgradnje tretje razvojne osi na severnem delu in pospešitev javnih razpisov, kjer so prostorska, projektna in investicijska dokumentacija že izdelani. Nujna je tudi pospešitev pravno-premoženjskih postopkov pri gradnji infrastrukturnih projektov ter takojšnja debirokratizacija postopkov umeščanja v prostor in izdaje soglasij in dovoljenj. Med nujnimi ukrepi GZS so tudi takojšnja priprava projektne dokumentacije za tiste projekte, za katere je predvideno črpanje EU sredstev, kadrovske okrepitve pri izdajateljih soglasij in dovoljenj ter izdelava kriznega operativnega plana izvedbe investicijskih projektov, vezanih na državni proračun 2025-2026 in črpanje evropskih sredstev.
Z zagotavljanjem konkurenčnih pogojev ohranjamo razvoj, delovna mesta, pa tudi priliv davkov.
Razlogi: padec potrošnje, investicij v osnovna sredstva, izvoz blaga
Realni BDP je v 1. četrtletju 2025 v Sloveniji po podatkih, prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni presenetljivo upadel, in sicer za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je prav tako prišlo do padca realnega BDP (-0,8 %), do katerega je prišlo prvič v zadnjih štirih letih, kar je bilo bistveno slabše od pričakovanj o 2-odstotni (Analitika GZS) oz. 1,9-odstotni rasti (Focus Economics). Evropska komisija je objavila svoje napovedi, kjer Sloveniji napoveduje le še 2-odstotno gospodarsko rast v letu 2025, kjer pa v napovedi niso vključili podatka o padcu v 1. četrtletju.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je v prvem četrtletju zmanjšala industrijska proizvodnja v Sloveniji v predelovalnih dejavnostih, in sicer je bila medletno nižja za 2,3 %. Na ravni območja evra je bila namreč višja za 1,5 %.
Z dodatnimi obremenitvami se je Slovenija lani povzpela na 6. mesto med državami OECD s 44,6 % obremenitvijo plač za samske zaposlene. V primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač z dvema odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež dvignil na 46,6 %, kar je skoraj primerljivo prvim petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD. Po drugi strani je Hrvaška z vidika davkov in prispevkov šele na 14. mestu. Analiza GZS, predstavljena na februarski novinarski konferenci, je namreč pokazala, da bodo v obdobju 2023-2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov zaposleni z minimalno plačo prikrajšani za 2.100 evrov prejemkov, zaposleni s povprečno bruto plačo za 3.600 evrov prejemkov, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov prejemkov.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe pri GZS, pojasnjuje, da je rast BDP oklestil padec potrošnje netrajnih proizvodov (-2,5 %; sem spadajo hrana, pijača in drugi pokvarljivi izdelki,) in trajnih proizvodov (-2 %). Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 %, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanskoletni uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Visok padec se je nadaljeval pri bruto investicijah v osnovna sredstva (-5 %), ki so upadle četrto četrtletje zapored. Negativno je k rasti BDP prispeval minimalen padec izvoza blaga (-0,2 %) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza blaga (za odstotek več). Izvoz storitev se je upočasnil in je dosegel le 2-odstotno rast, kar pripisujemo manjšemu izvozu gradbenih in turističnih storitev (prenočitve tujih gostov v Sloveniji). Na povišanje rasti uvoza storitev (+7,7 %), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih pol, je prispeval večji uvoz IKT in ostalih poslovnih storitev.
Skromna rast je bila na letni ravni prisotna pri domači potrošnji gospodinjstev (+0,4 %), kar ob visoki rasti realnih dohodkov lahko pomeni le visoko zvišanje stopnje varčevanja ali pa je podatek o rasti podcenjen. K nizki rasti je prispevala nadaljnja rast potrošnje polproizvodov (+2,5 %) in storitev (+1,6 %). Padec BDP je ublažilo tudi povečanje zalog, katerih ocena pa je manj zanesljiva in verjetno podcenjena, precej podobno, kot se je nedavno zgodilo pri ameriškem BDP.