Shrani za kasnejše branje.
Konferenca Pametna mesta in mobilnost je ponovno pokazala, da je nujno sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalnimi ustanovami.
Tina Logar, GZS, Združenje za inženiring
Na konferenci Pametna mesta in mobilnost: Kako digitalizirati Slovenijo, ki je 22. oktobra potekala na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), so se zbrali predstavniki občin, gospodarstva, strokovnih združenj in raziskovalnih institucij. Dogodek je osvetlil izzive in priložnosti digitalne preobrazbe mest in podeželja ter poudaril pomen povezovanja med tehnologijo, prostorom in ljudmi.
Povezovanje kot pogoj za napredek
Udeležence konference je uvodoma nagovorila Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo. Poudarila je, da so pametna mesta danes realnost, ne več vizija prihodnosti. »Z izzivi, kot so podnebne spremembe, energetska učinkovitost, prometna gneča in kakovost bivanja, se lahko spopademo le z medsebojnim sodelovanjem. Zato je povezovanje mest, podjetij in raziskovalnih organizacij ključno,« je dejala. Dodala je, da prav to povezovanje spodbuja SRIP Pametna mesta in skupnosti (PMiS), ki omogoča prenos znanja in razvoja v konkretne rešitve za trajnostno prihodnost.
Udeležence konference je uvodoma nagovorila Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo. Foto: Aleš Beno
Takšni dogodki povezujejo različne poglede in strokovne pristope ter krepijo sodelovanje med gospodarstvom, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Cilj SRIP Pametna mesta in skupnosti (PMiS) je, da pametne rešitve preidejo iz laboratorijev v resnično okolje mest in regij. Pri tem sodelujejo Institut Jožef Stefan (IJS), Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki skupaj pokrivajo ključna področja – od mobilnosti in varnosti do energetske oskrbe in kakovostnega urbanega bivanja
Pametna mesta: tehnologija v službi prostora in ljudi
Konferenca je bila namenjena razpravi o prihodnosti slovenskih mest, in sicer o tem, kako digitalizacija in podatki podpirajo upravljanje prometa, energije in infrastrukture, kako razvijati multimodalne oblike mobilnosti ter kako lahko podjetja, občine in raziskovalci skupaj gradijo trajne partnerske modele.
Prav v teh razpravah se je jasno pokazalo, da digitalizacija ni cilj sama po sebi, temveč orodje za izboljšanje kakovosti bivanja. Udeleženci so izpostavili, da se pametne rešitve resnično pokažejo kot uspešne šele takrat, ko povezujejo tehnologijo, prostor in človeka v celovito izkušnjo sodobnega mesta.
V obdobju, ko se mesta soočajo z okoljskimi, demografskimi in tehnološkimi izzivi, postaja pametna preobrazba urbanih okolij eden ključnih dejavnikov za trajnostno prihodnost. Toda pametno mesto ni le skupek senzorjev, podatkovnih platform in digitalnih orodij, temveč predvsem prostor, kjer tehnologija podpira ljudi in izboljšuje njihovo vsakdanje življenje.
Inovacije imajo pravi pomen šele, ko se odražajo v konkretnih izboljšavah, in sicer v učinkovitejšem javnem prometu, večji energetski učinkovitosti, boljšem prostorskem načrtovanju in višji kakovosti bivanja. Pri tem pa tehnologija ne sme prevladati nad prostorom, temveč mu mora služiti. Pametno mesto je tehnološko napredno in prostorsko premišljeno, oblikovano po meri človeka, z jasno strukturo javnih prostorov ter harmoničnim razmerjem med digitalnim in fizičnim okoljem.
Brez usklajenega prostorskega načrtovanja lahko digitalne rešitve, kot kaže, povzročijo več zmede kot napredka, na primer preobremenjene prometne točke ali neučinkovito rabo javnega prostora. Zato je sodelovanje med urbanisti, občinami in tehnološkimi razvijalci ključno, saj je le s skupnim razumevanjem prostora in tehnologije mogoče ustvariti mesta, ki so hkrati napredna, trajnostna in prijazna ljudem.
Pametne vasi: digitalna priložnost za podeželje
Pomemben del zgodbe predstavljajo tudi pametne vasi, kjer digitalne rešitve izboljšujejo dostopnost do storitev, krepijo lokalno skupnost in preprečujejo praznjenje podeželja. S povezovanjem mest in vasi, torej urbanih in podeželskih območij, nastaja nova razvojna dinamika – odprt, sodelovalen in enakovreden prostor, v katerem nihče ni izključen iz sodobnih tokov napredka.
O pomenu sodelovanja in skupne odgovornosti je spregovoril Aleš Dremel, direktor Združenja za inženiring pri GZS. Po njegovih besedah pametna mesta niso projekt posameznikov, temveč skupna odgovornost: »Ko povežemo inženirje, urbaniste in lokalne skupnosti, lahko ustvarimo trajnostna, digitalno napredna in ljudem prijazna okolja.«
Pametne rešitve so uspešne šele, ko povezujejo tehnologijo, prostor in človeka v celovito izkušnjo sodobnega mesta.
Konferenca Pametna mesta in mobilnost je ponovno pokazala, da prihodnost mest temelji na sodelovanju med občinami, gospodarstvom in raziskovalnimi ustanovami. Le z usklajenim razvojem tehnologije in prostora bo Slovenija lahko izkoristila svoj inovacijski potencial ter oblikovala okolje, v katerem digitalni napredek neposredno prispeva k boljšemu življenju ljudi.
