Shrani za kasnejše branje.
»Še posebej pomembno je, da z nagrado GZS Okoljski trajnostni menedžer izpostavimo dolgotrajna prizadevanja posameznikov, ki so s srcem in prizadevnostjo kovali pot skozi okoljske zahteve, iniciative, inovacije in nove tehnologije. Letošnja nagrajenka mag. Justina Šepetavc nedvomno izpolnjuje vsa ta merila.«
Ester Fidel, Korporativno komuniciranje GZS, foto: Tadej Kreft
Tako je v utemeljitvi za podelitev druge nagrade okoljski trajnostni manager med drugim zapisala komisija za podelitev nagrade. Mag. Justina Šepetavc, skrbnica varstva okolja v podjetju Vipap Videm Krško d.d., je na svoji profesionalni poti izpolnila vse točke okoljske trajnostnosti v papirni panogi in pustila neizbrisljiv pečat. V javnosti se večkrat izpostavlja mnenje, da je energetsko intenzivna industrija velik onesnaževalec okolja, a Justina Šepetavc poudarja, da sta prav papirna in papirno-predelovalna industrija zaradi virov in surovin ter spreminjanja odpadkov v surovine in goriva, šolska primera krožnega gospodarstva.
Kaj vam pomeni nagrada za okoljskega trajnostnega menedžerja?
Nagrada mi pomeni zelo veliko, predvsem potrditev, da sem v poklicni karieri delala dobro in rasla tako strokovno kot osebnostno, da sem znanje in ustvarjalnost lahko delila s sodelavci v podjetju, v papirno predelovalni dejavnosti in v drugih sektorjih, na primer gradbeništvu, opekarnah, komunalnem sektorju.
Kako je bila vaša poklicna pot povezana z okoljevarstvom oziroma trajnostnostjo?
Moja poklicna pot je bila od samega začetka povezana z okoljevarstvom. Po diplomi iz kemije na Naravoslovnotehnični fakulteti Univerze Ljubljana sem se leta 1985 zaposlila v tovarni v Krškem. In kot kaže, bom poklicno pot naslednje leto zaključila v tej isti tovarni. Pravijo, da je dobro spremeniti delovno okolje, ampak jaz delodajalca nisem menjala. Sem pa v tovarni približno na 10 let menjala področja dela. Okoljska zakonodaja in EU regulativa sta se širili, tako da izzivov vsekakor ni zmanjkalo. Pa tudi podiplomski študij na ljubljanski Univerzi, kjer sem leta 1995 magistrirala s področja analizne kemije ter pridobila znanstveni naziv magistra kemije, mi je dal nova znanja.
Vse strateške usmeritve v tovarni Vipap so vključevale trajnostno naravnanost do okolja in medsektorsko sodelovanje z drugimi dejavnostmi, kot so trajnostno ravnanje z gozdovi in z odpadnim papirjem.
Najprej sem delala v laboratoriju za kontrolo voda. Pripravništvo sem opravila v vseh sektorjih oziroma službah proizvodnje celuloze in papirja in tako kmalu spoznala širino dejavnosti. Do leta 1996 sem delovala v kontroli kakovosti, vodila sem analizni laboratorij, laboratorij za vhodno kontrolo surovin, kemikalij in energentov ter laboratorij za vode in ekologijo. V njem smo kontrolirali pripravo vode za proizvodnjo in kotle, procesne vode ter odpadne vode.
Proizvodnja celuloze in papirja je dejavnost, ki ima vpliv na vse prvine okolja: vodo, zrak, ravnanje z odpadki, rabo surovin in energentov, tla in podtalnico. Naprave in proizvodne linije predstavljajo vir hrupa, ki ima vpliv tudi na okolico.
Področje varstva okolja sem vodila vse od leta 1997. Obsežna tehnološko ekološka sanacija tovarne je potekala intenzivno od leta 2000 do 2007 in v vsaki investiciji sem v projektni skupini pokrila področje vplivov na okolje pred izvedbo, med in po izvedbi posega. Med investicijami je bila tudi izgradnja čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod, ki jo strokovno vodim od leta 2003. Proizvodnja vlaknin in papirja je trajnostno naravnana. Zagotavlja krožno gospodarjenje s surovinami, s predelavo starega papirja in ostanki proizvodnje, pa tudi proizvodi so dobro reciklabilni.
V podjetju imamo vzpostavljen FSC sistem trajnostnega in odgovornega ravnanja z gozdovi v verigi FSC COC. Vseskozi smo v podjetju usmerjeno delovali tudi na področju označevanja in certificiranja proizvodov; že leta 2006 smo pridobili znak za okolje – okoljsko marjetico, pridobili smo Certifikat OK Compost INDUSTRIAL, proizvodi za stik z živili imajo ISEGA Certifikat. Certificirani proizvodi so dokazilo trajnostnega delovanja. Trajnostno naravnanost in krožno gospodarjenje pa od letošnjega februarja potrjujemo tudi z registracijo ostankov gorenja kotla K5 kot stranskega proizvoda po REACH.
Ste imeli v podjetju dovolj močno besedo, ko je šlo za tehtne odločitve, je bilo vaše mnenje upoštevano?
Podjetje je v obdobju 2000 do 2007 izvedlo obsežno tehnološko-ekološko sanacijo. Kot vodja sektorja ekologije sem bila del razširjenega vodstva, ki je sprejemalo odločitve, po drugi strani pa smo ekologi z oceno vplivov na okoljske prvine zelo aktivno sodelovali v timih, ki so pripravljali in izvajali investicije ali spremembe oz. modernizacije tehnoloških linij. Znanja in spoznanja smo črpali tudi iz referenčnih dokumentov o BAT (najboljših razpoložljivih tehnologijah), tako da smo tudi z okoljskega vidika uvajali najboljše tehnike. Rada bi poudarila, da pri investicijah v tehnološke procese proizvodnje vlaknin in papirja rešujemo v veliki meri tudi okoljske vplive v procesu. Na koncu pa smo postavili še čistilno napravo za čiščenje vseh odpadnih vod tovarne in na energetskih kotlih opremili izpuste s čistilnimi napravami za čiščenje dimnih plinov (npr. vrečaste filtre za čiščenje dimnih plinov kotla 5). Ocenjujem, da je bilo moje mnenje, podkrepljeno z argumenti, upoštevano.
Katere mejnike bi izpostavili na vaši poklicni poti?
Rada bi izpostavila nekaj dosežkov, ki so vezani tako na okolje kot na sisteme vodenja. Ponosna sem, da je podjetje leta 2009 pridobilo okoljevarstveno dovoljenje in da smo ga v teh letih že petkrat dopolnjevali. Med letoma 2011 in 2013 smo ga dopolnjevali v celoti, tudi s presojo vplivov na okolje. To je bil kar velik zalogaj, predvsem zaradi zelo obsežne zakonodaje. V Vipapu nimamo sistemskih standardov, vedno pa smo veliko delali na certifikatih proizvodov.
Leta 2005 smo vzpostavili sistem vodenja preizkuševalnih laboratorijev po ISO 17025 (laboratorij za vode in ekologijo imamo v podjetju). Sistem smo certificirali 2009 in ga vzdrževali do izteka akreditacijske listine 2021. Bili smo drugo slovensko podjetje, ki je leta 2006 vzpostavilo sistem ECOLABEL in ga tudi vzdrževalo. Pridobili smo znak za okolje za pet proizvodov, v veljavi je bil do konca leta 2019, lani pa smo postopek obnovili in pridobili znak za okolje za dve skupini izdelkov. Leta 2013 smo certificirali sistem odgovornega ravnanja z lesom in lesnimi proizvodi po standardih skupine FSC, in ga redno vzdržujemo.
V avstrijski družbi VIPAP VERTRIBS UND HANDELS GmbH Ternitz smo leta 2015 vzpostavili sistem za FSC trgovca in ga vzdrževali do junija 2022. S pomočjo zunanjih sodelavcev smo registrirali ostanke gorenja kotla K5 kot stranski proizvod po REACH.
Kako pomembno je na področju okoljevarstva oziroma trajnostnosti sodelovanje gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami in znanstveno sfero?
To sodelovanje je nujno potrebno pri inovativnih rešitvah, ki peljejo podjetje naprej. V Vipapu se lahko pohvalimo, da smo aktivno sodelovali v razvojnem raziskovalnem projektu CEL KROG, ki je povezoval znanstveno sfero instituta za celulozo in papir, Kemijski inštitut, Biotehnično fakulteto in Strojno fakulteto Maribor s ciljem povečanja mehanske lastnosti recikliranih vlaken. Razvili smo postopek mikrofibrilacije recikliranih vlaken, s katerim povečujemo mehanske lastnosti. Te rešitve nam omogočajo proizvodnjo papirja iz 100% recikliranega papirja.
S skupnimi razvojnimi projekti, Zel-EN, ICP … pa smo prišli do rešitev, ki omogočajo ponovno uporabo ostankov, ki nastajajo v procesu predelave odpadnega papirja in v proizvodnji papirja, kot so mulji, ostanki gorenja, rejekti.
Pri investicijah v tehnološke procese proizvodnje vlaknin in papirja v veliki meri rešujemo tudi okoljske vplive v procesu.
Vipap medsektorsko povezuje bazično kemijo, kemijo aldehidnih smol, anorganskih polnih, pigmentov in proizvodnjo škroba. Skupaj smo razvili aplikativne rešitve z opekarnami, »dodatke« za stabilizacijo zemljin, sadre; postopke za predelavo plastike iz rejektov s postopki taljenja in brizganja v palete, zabojnike
Na področju razvoja kompozitov iz muljev in ostankov gorenja smo sodelovali z Zavodom za gradbeništvo; bili smo del mednarodnih razvojnih projektov recikliranja oziroma predelave ostankov proizvodnje (papirniških muljev, pepela KN), npr. PAPERCHAIN. To je bil demonstracijski projekt H2020, ki je potekal štiri leta (od 2017 do 2021) in je povezal tudi strokovnjake drugih sektorjev (npr. gradbeništva). Naj izpostavim še raziskovalni projekt uporabe pepelov v cementarnah, RIS-ALiCE z ZAG od 2019 in projekt recikliranja ostankov gorenja ASHCYCLE z ZAG od maja 2023.
Sodelovanje in povezovanje z izobraževalnimi ustanovami, inštituti tako znotraj dejavnosti in med sektorji je po mojem mnenju zelo koristno tako za gospodarstvo kot za znanstveno sfero; predvsem gospodarstvu veliko pomenijo aplikativne raziskave in demonstracijski projekti, strokovnjaki pridobivamo nova znanja, mreženje pa pomeni napredek za vse deležnike. Nenazadnje to potrjujejo našteti primeri.
Vipap sodi med energetsko intenzivna podjetja. Predstavlja to poseben izziv, ko gre za okoljevarstvo oz. trajnostnost – na primer pri pridobivanju okoljskih dovoljenj?
Proizvodnja papirja v Krškem je integrirana proizvodnja, saj vključuje proizvodnjo vlaknin v procesu predelave starega papirja in procesu proizvodnje mehanske lesovine; energijo za potrebe proizvodnje vlaknin in papirja proizvajamo v lastnem energetskem centru. Vsi procesi so med seboj povezani in imajo vplive na vse prvine okolja. Vse strateške usmeritve v tovarni so vključevale trajnostno naravnanost do okolja in medsektorsko sodelovanje z drugimi dejavnostmi, kot so trajnostno ravnanje z gozdovi in z odpadnim papirjem.
Vipap je upravljalec naprave, ki ima dovoljenje za emisije TGP za pet podnaprav proizvodnje papirja in vlaknin; proizvodnja papirja in vlaknin je uvrščena na seznam ETS zavezancev. Imamo vzpostavljen energetski monitoring in ciljno spremljanje rabe energije. Izvajamo priporočila iz energetskih pregledov. Vse tehnološke posodobitve, ki jih izvajamo v podjetju, imajo pozitiven vpliv na rabo energije. V strategiji razvoja družbe imamo začrtane korake postopnega prehoda do nizkoogljične proizvodnje.
Vipap je bil med podjetji, ki so vrsto let čakala na izpolnitev pravice do nadomestila za izpuščanje toplogrednih plinov. Kako bi bilo, če bi jih dobili dobro desetletje prej?
Družba Vipap več kot 95 % proizvodov izvaža, torej ji tržno politiko narekuje evropski trg. S tem, da je Slovenija več kot 10 let zamujala z nadomestili za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, je papirničarje postavila v nekonkurenčen položaj. Energetska učinkovitost ima ključni vpliv na stroške, saj energenti predstavljajo 30 % direktnih materialnih stroškov. Verjamemo, da bi bili danes bliže ciljem podnebne nevtralnosti.
Kako lahko v praksi koristi vaš dober vpogled v tehnologije in monitoring emisij?
Dobro poznavanje proizvodnje, tehnoloških procesov in naprav je po mojem mnenju nujno potrebno, da lahko postavimo monitoring emisij oz. monitoring spremljanja vplivov dejavnosti na posamezne prvine okolja – od merilnih mest, parametrov za spremljanje, pogostosti vzorčenja in izvajanja meritev, vrednotenja rezultatov, poročanja in nenazadnje tudi opredelitve potrebnih ukrepov v primerih odstopanj.
Sama sem skozi delovanje v vseh vidikih kontrole kakovosti dodobra spoznala celo tovarno, da sem lahko potem znanja in spoznanja koristno uporabila na področju varstva okolja. Delovne izkušnje in širina znanja mi seveda koristijo tudi pri razumevanju zakonodaje in implementaciji zakonodajnih zahtev v postopke in procese družbe.
Dejavni ste na širšem področju, ne le v podjetju. To se nenazadnje odraža v vašem doprinosu pri posavski regijski zbornici, izpostavili so zlasti vašo vlogo pri inovacijah.
Z GZS Posavsko gospodarsko zbornico, Krško sodelujem že od leta 2005. K ocenjevanju inovacij Posavja so me povabili predvsem kot strokovnjaka za kakovost, okolje in trajnostnost. V obdobju 2005 do 2014 pa sem na GZS v Krškem delovala kot predsednica komisije za kakovost oz. od 2010 kot predsednica komisije za kakovost in okolje.
Tudi delo Sekcije za okolje pri Združenju za papirno in papirno predelovalno industrijo ste močno zaznamovali. Kako ocenjujete tovrstno povezovanje v panogi in tudi svoj prispevek?
V sekciji za varstvo okolja pri GZS – Združenju papirne in papirno predelovalne industrije delujem od leta 2000. Aktivno sodelovanje v panožnih združenjih ocenjujem kot zelo pozitivno, saj delimo znanja, spoznanja in izkušnje, ki jih poskušamo aplicirati v svojem delovnem okolju. Preko združenja sem bila tudi članica Odbora za okolje in varnost (Environmental & Safety Committee) pri Konfederaciji evropske papirne industrije CEPI (Confederation of European Paper Industries).
V letih 2014 do 2018 smo bili zelo aktivni; predvsem se mi je zdelo koristno, da smo pridobivali informacije o najboljših tehnikah, evropski regulativi, izkušnjah tovarn vseh evropskih držav pravočasno, da smo potem lažje komunicirali tudi z ministrstvom za okolje in prostor. Preko CEPI pa smo iz združenja v Evropo lahko komunicirali potrebe in značilnosti slovenske papirne industrije. Moj prispevek panožnemu združenju pa naj ocenijo predstavniki podjetij.
Sama bi se rada zahvalila tako GSZ, ki povezuje slovensko industrijo, kot Združenju za papirno in papirno predelovalno dejavnost, ki nas povezuje v panogi. Vsekakor pa bi se rada zahvalila tudi predstavnikom iz podjetij, s katerimi izmenjujemo »aplikativne« izkušnje.
Kaj pa vas še izpolnjuje poleg profesionalnega dela?
Največji vir energije je moja družina, ki se z leti na moje veselje širi. Sem mama dveh otrok in ponosna babica dveh vnukov.
Delo na področju varstva okolja je dostikrat terjalo poglobljene študije, včasih tudi pozno v noč. Vsekakor bi se rada zahvalila možu, da me je podpiral, skrbel za urejen vinograd, sadovnjak, zelenjavni in cvetlični vrt, ki ga imamo v Bizeljski vasi.
Tudi jaz si po napornih delavnikih in med vikendi zbistrim misli v zelenem okolju, ob urejanju cvetličnih gredic. Izpopolnjujejo me tudi moji hobiji, zlasti ples in smučanje. Rada grem na jadrnico, na morje z družino in prijatelji. Zelo rada tudi potujem.
