Shrani za kasnejše branje.
Pred papirno industrijo so veliki izzivi. Proizvodnja papirja pada, povečuje pa se proizvodnja specialnih papirjev. Velik uspeh so v dejavnosti dosegli s podpisom novega plačnega modela.
Sebastijan Šik, GZS Korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Do leta 2021 je papirna industrija poslovala razmeroma konstantno. Potem smo bili priča skokovitemu porastu cen, v zadnjem obdobju pa te spet padajo. Očitno se bo potrebno na te ekstremne spremembe navaditi in jih upoštevati v poslovnih modelih, je prepričan predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Leopold Povše. »Proizvodnja papirja v Sloveniji pada, kar je trend tudi v svetu. Vendar se povečuje proizvodnja specialnih papirjev, zato prihodnost ni črna,« je izpostavil Povše na tradicionalnem Dnevu papirništva.
Papirna industrija pred revolucionarnimi spremembami
Papirna industrija je pred velikimi izzivi. Ker je četrti največji industrijski porabnik energije, ni imuna na spremembe cen, predvsem električne energije. Ker se proizvodnja klasičnega papirja zmanjšuje, to nadomeščajo z novimi materiali. Oboje pa je povezano s tehnologijo, ki zahteva velika vlaganja. Ta so usmerjena na eni strani v zmanjševanje porabe energije, na drugi pa v izdelavo novih, t. i. specializiranih papirjev. Prav zaradi teh, za industrijo skorajda revolucionarnih sprememb, je slogan letošnjega dogodka Nazaj v prihodnost, kot je naslov znanega kultnega filma, pravi direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Petra Prebil Bašin. »Veseli me, da smo kot GZS po desetih letih prizadevanja končno dosegli izplačilo nadomestila za neposredne stroške emisij CO2, ki jih bo deležnih tudi šest papirnic (od skupaj 18 upravičencev). Gre za pet milijonov evrov letno, ki jih bodo papirnice lahko vložile v projekte zelenega in tehnološkega prehoda,« še dodaja Prebil Bašin.
Energetiko, ceno električne energije in vpliv tega na poslovanje podjetij v Sloveniji je izpostavila tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Zaradi visokih cen energentov je postala slovenska industrija nekonkurenčna. Zato ne preseneča, da se je industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih zmanjšala za 5,5 %, pri posameznih panogah pa celo 10 ali 20 % in papirna industrija je med tistimi, ki je najbolj na udaru. Rešitev je v vlaganjih v raziskave, razvoj in inovacije. S tem bomo bolj odporni na energetske, podnebne in druge krize ter povečali produktivnost,« je zaključila Nahtigal.
Na okrogli mizi so svoje poglede o tem, kako »nazaj v prihodnost« predstavili direktorji papirniških podjetij.
Podpisali nov plačni model
Papirna industrija je med najbolj reciklabilnimi v industriji. Na ravni EU recikliramo skoraj 50 mio ton papirja. Papirna industrija je energetsko intenzivna, zato ima visok ogljični odtis, kar pa zmanjšujejo z investicijami v nove tehnologije in obnovljive vire energije. Papirnice v Slovenije so porabo energije že zmanjšale za 12 %. »Izzivi za prihodnje so tako nove tehnologije, umetna inteligenca, surovine, energija in novi poslovni modeli, vendar smo v industriji mnenja, da so ključ za uspeh ljudje, zaposleni,« pravi Povše, ki je izredno zadovoljen, da so socialni partnerji podpisali nov plačni model v papirni in papirno predelovalni industriji. »Nov plačni model je bil potreben prenove zato, da bo tudi ta industrija privlačna za kadre, ki jih tudi v tej industriji primanjkuje. S tem bodo postali stroški dela bolj predvidljivi in bodo podjetjem omogočili lažje planiranje,« dodaja Povše. Podjetja imajo triletno prehodno obdobje, da se lahko prilagodijo.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je predstavil trende poslovanja v industriji in še posebej v papirni industriji. Poraba električne energije v Sloveniji je bila v prvih osmih mesecih leta medletno nižja za 6,7 %. Na letni ravni pada poraba električne energije že zadnjih 17 zaporednih mesecev. K padcu je prispevalo predvsem zmanjšanje porabe v predelovalnih dejavnostih zaradi zmanjšanja proizvodnje.
Felix Divok, direktor podjetja Intercomp, je opozoril na potrebo po harmonizaciji politik in ukrepov na ravni EU, sicer bomo še naprej priča razlikam v ceni elektrike po državah, kar vpliva na konkurenčnost podjetij.
Na okrogli mizi o prihodnosti papirništva so svoja videnja predstavili direktorji papirniških podjetij. Marko Jagodič, Papirnica Vevče, je izpostavil spremenjene potrošniške navade. Ljudje ne kupujejo več na zalogo in temu primerno se morajo prilagoditi tudi proizvajalci embalaže. Mihael Zawistowski, DS Smith Slovenija, je predstavil njihova prizadevanja v sodelovanju s prehrambeno industrijo, da bi zmanjšali delež plastike v embalaži, kar bo olajšalo recikliranje in zmanjšalo negativne vpliv na okolje. Leopold Povše, Radeče papir Nova, je prepričan, da bo industrija z inovacijami, z vlaganji v raziskave in razvoj našla nov koncept produktov, ki bodo odgovorili na današnje izzive glede embalaže. Izpostavil je še problem pomanjkanja kadrov. Staš Mencinger, Paloma, ki letos praznuje 150 let, je predstavil njihove izkušnje s kadri iz prostora nekdanje Jugoslavije, pri čemer jim pomaga dejstvo, da imajo proizvodnjo tudi v Banja Luki.
Papirničarji pričakujejo, da bo cena energentov v prihodnje višja, kot smo jo imeli pred energetsko krizo. Jože Klanšek, Dukart, je pojasnil, da so v njihovem podjetju zmanjšali porabo plina še pred dvigom cene energentov. Z baterijami, ki jih zdaj postavljajo v povezavi s sončnimi celicami, bodo 70 % energetsko neodvisni. Janez Gale, Goričane, pa je zaskrbljen, ker se bo potreba po električni energiji močno povečala v naslednjih desetletjih in če ne bomo pripravljeni, bomo odvisni od uvoza. Opozoril je, da sonce in veter ne bosta rešila industrije, zato pričakuje, da bo država šla v projekt izgradnje JEK 2.
Na dnevih papirništva so podelili tudi priznanje za najboljše delo s področja papirništva. Prejel ga je dr. Gregor Lavrič za doktorsko disertacijo Razvoj polimernih embalažnih materialov iz obnovljivih surovinskih virov.
Socialni partnerji ob podpisu novega plačnega modela v papirni in papirno predelovalni dejavnosti
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, zadolžen za socialni dialog, je pospis Aneksa št. 7 KP PPPI označil za primer dobre prakse, ki »pomeni evolucijo plačnega modela v papirni in papirno predelovalni industriji. Dokazuje zrelost in sposobnost socialnih partnerjev, da se dogovarjata in dogovorita«. Prepričan je, da to napoveduje svež veter v kolektivnem dogovarjanju, v katerem bosta socialna partnerja sama opredeljevala in določala svoje mikro poslovno okolje tudi v prihodnosti, država pa bo morala dogovorjeno zgolj umestiti v zakonsko regulativo.
Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije, je dejala, da so podlago za iskanje nove rešitve dala tako zadnjih pet let pogajanj za nov plačni model kot več kot tri desetletja socialnega partnerstva v panogi. »Precej dela bo še potrebnega na terenu, v pogajanjih pri posamičnih delodajalcih, kjer računamo, da bomo standarde iz branžne kolektivne pogodbe še nadgradili, in tu se zanesemo na naše strokovne službe na KSS PERGAM. In čeprav bo končno oceno našega dela možno dati šele čez leto ali dve, smo prepričani, da je bilo potrebno preseči dosedanji sistem, ki je bil zlasti glede najnižjih osnovnih plač preživet, in stopiti v korak s časom.«
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, je izpostavil, da spremembe predstavljajo tudi prvi korak v smeri približevanja plačnega modela v dejavnosti nekaterim rešitvam, ki jih vsebujejo tudi tuji plačni modeli. »Računamo na to, da bomo preko pogajanj na ravni delodajalcev, preko kolektivnih pogodb dejavnosti, s katerimi bo nov plačni model implementiran, zgradili zaupanje, ki bo omogočilo tudi nadaljnjo nadgradnjo plačnega sistema in dosego ciljev, zaradi katerih je bil sprejet. To pa je v prvi vrsti zanimivost panoge za delavce, tudi preko ravni plač v panogi.«
Mateja Kajzba, vodja pogajalske skupine delodajalcev, je pozdravila omenjeni mejnik. »Usklajena vsebina aneksa pošteno vrednoti delo sodelavcev, odraža pristop zaupanja vrednih delodajalcev, in je z vzornim spoštovanjem vseh pogodbenih strani gotovo v ponos kolektivnemu dogovarjanju.«
Miro Smrekar, generalni sekretar ZDS, dogovor ocenjuje kot pomemben korak naprej v sodobnem načinu določanja plač oziroma njenih delov. »Kolektivne pogodbe so pokazatelj pravega zaupanja med obema socialnima partnerjema, saj so dogovor, ki ni vsiljen nobeni od strani. Na to kaže tudi razumevanje obeh partnerjev, da je za tovrstne spremembe potreben tudi čas, kar izkazuje s prehodnim obdobjem do leta 2028 za uveljavitev sprememb.«