Shrani za kasnejše branje.
Slovenija ima na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije. Industrija pa ima načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje.
mag. Tajda Pelicon, Ester Fidel, Služba za korporativno komuniciranje GZS; foto: arhiv GZS, Benjamin Beci/Fixmedia
Na GZS smo v januarju veliko pozornosti namenili področju energetske samooskrbe slovenskega gospodarstva in zelenemu prehodu. V središču januarske seje Strateškega sveta GZS za energetski prehod je bila predstavitev študije z analizo potencialov slovenske industrije (s poudarkom na energetsko intenzivni industriji,) za razogljičenje in zeleni prehod. GZS je 26. januarja v Državnem svetu RS skupaj s Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance organizirala javno razpravo z naslovom Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo.
Študija o potencialih slovenske industrije za razogljičenje in zeleni prehod
Študija je nadgradnja ankete med podjetji, ki jo je GZS predstavila septembra lani in iz katere izhaja, da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države.
Strateški svet GZS za energetski prehod se je na januarski seji posvetil izsledkom študije o potencialih slovenske industrije za razogljičenje in zeleni prehod
Čeprav se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih med septembrom in novembrom 2023 v Sloveniji povečala, je bila v prvih enajstih mesecih lanskega leta še vedno za 4,5 % nižja kot v primerljivem obdobju 2022. Padec pa je bil še vedno dvakrat višji kot v EU-27 (-2,3 %), kar glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc povezuje z visokimi cenami električne energije lani, saj je bila Slovenija na 9. mestu v EU po ceni električne energije za negospodinjske odjemalce. V 10-letnem obdobju se je cena električne energije v Sloveniji povečala kar za 190 %, precej več kot v EU-27. Ivanc je v okviru študije predstavil nekaj novih in posodobljenih podatkov o pomenu predelovalne industrije in posebej energetsko intenzivnih dejavnosti za slovensko gospodarstvo. Zanimiv je podatek, da je znašala menjava med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in ostalimi dejavnostmi v Sloveniji več kot 6 milijard evrov v letu 2020. Največji kupci energetsko intenzivne industrije prihajajo iz dejavnosti gradbeništva, kovinskih izdelkov, električnih naprav …
Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja kovinskih materialov in nekovin, ki je sodelovala pri izdelavi študije, je predstavila rezultate poglobljenih intervjujev z energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji, ki že zdaj sodijo v sam evropski vrh po visokih standardih na področju trajnosti in energetske varčnosti. Predstavniki slovenske industrije menijo, da je še veliko potenciala za zmanjševanje porabe električne energije in sicer z razvojem krožnega gospodarstva, novih tehnologij in z zajemom ogljika. Pri izvedbi tega so ključne ovire: javno mnenje, ki odpadke še vedno ne prepozna kot surovine, nejasna zakonodaja in omejitve ter dolgotrajni postopki pri umeščanju novih tehnologij v prostor. Ključno pa je vlaganje v energetsko infrastrukturo, od dodatnih virov do omrežja.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je za letos napovedal razpis za sredstva za dekarbonizacijo industrije v vrednosti 42 milijonov evrov, poleg ostalih razpisov, kjer imajo podjetja prav tako priložnost pridobiti sredstva za razvoj krožnih praks, izdelavo izdelkov za večjo trajnost in podobno. MGTŠ želi s spodbudami povečati delež končnih proizvodov, ki bodo produkt slovenskega znanja in dizajna.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pozdravil dialog, ki ga goji GZS v okviru strateškega sveta za energetski prehod. »Za nas je izredno pomembna informacija, kaj gospodarstvo potrebuje na področju zelenega prehoda, da lahko temu primerno prilagodimo razpise,« je poudaril Kumer.
»Slovenija ima po našem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije, zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali »umazanih« materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,« je zaokrožila razpravo na strateškem svetu za energetski prehod generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Osrednji zaključki seje strateškega sveta GZS za energetski prehod:
- Industrija ima načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje. Do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo preko 450 milijonov evrov.
- Gospodarstvo si želi aktivnega dialoga z odločevalci ter podporo vlade za izvedbo aktivnosti v smeri zelenega prehoda, zato Strateški svet GZS za energetski prehod spodbuja vse deležnike k sodelovanju pri ozaveščanju splošne javnosti o nujno potrebnih investicijah v energetsko infrastrukturo in v dodatne vire energije, kar bo Sloveniji zagotovilo energetsko neodvisnost.
- Ozka grla pri razogljičenju so predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja.
Javna razprava »Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo«
»V gospodarstvu se zavzemamo, da bi referendum o izgradnji JEK2 izvedli še letos,« je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka in izrazil zadovoljstvo, da tudi v odgovornih strukturah vlade prihaja do spoznanja, da je potrebna čimprejšnja odločitev o izgradnji JEK2. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da mora biti skupni cilj prizadevanj energetske stroke, gospodarstva in odločevalcev zagotovitev čim višje stopnje energetske samozadostnosti Slovenije.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je na javni razpravi »Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo« izpostavil prizadevanje gospodarstva, da bi referendum o JEK2 izvedli v letošnjem letu.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je dodal: »Dejstvo je, da se bomo morali odreči fosilnim gorivom zaradi vpliva na podnebje in zaradi geopolitičnih razmer. Zato se moramo že danes odločiti – pozor, ne razmišljati, ampak odločiti – kako bomo elektriko pridobivali. Ker kakršnakoli bo odločitev, govorimo o investicijah v infrastrukturo, ki zahtevajo leta, da jih uresničimo.«
Udeleženci razprave – državni sekretar za projekt JEK2 Danijel Levičar, poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič, Danijel Crnčec in Stane Merše iz Konzorcija za posodobitev NEPN, Simon Franko, direktor BASF Slovenija, mladinski podnebni delegat Mladinskega sveta Slovenije na COP28 Rok Dolenc, Lina Jerina Ljubojević iz društva ENLITE in Julie Oddou, direktorica za evropske zadeve pri francoski Komisiji za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) – so z različnih zornih kotov izpostavili pomen zagotavljanja energetske samozadostnosti, spodbujanja razvoja obnovljivih virov energije in izkoriščanja potencialov, ki jih ima Slovenija na področju hidroenergije in jedrske energije.
Dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050, katere cilji so razogljičenje in biodiverziteta, energetska neodvisnost (uvozna neodvisnost), delež OVE v končni rabi energije, ekonomska upravičenost, zagotavljanje zanesljive in stabilne oskrbe z EE ter zagotavljanje konkurenčnih cen EE. Izpostavil je problem paradoksa razogljičenja proizvodnje električne energije z OVE, saj povečevanje deleža OVE ne znižuje bistveno emisij CO2 zaradi izravnavanja diskrepanc med proizvodnjo in porabo EE iz OVE s fosilnimi viri. Zato je treba paradigmo OVE spremeniti v NOVE! Poudaril je tudi strateški pomen industrij materialov v globalni geopolitični situaciji.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob koncu predstavila zaključke in pobude, ki jih bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, nato pa še plenum Državnega sveta.
Zaključki javne razprave 1. Podpora referendumu o JEK 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037.
Jedrska energija je nepogrešljivo potrebna za prihodnjo zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije. Zato naj Vlada RS prevzame odgovornost, sprejme »državotvorno« odločitev, pri tem pa upošteva pobudo z Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra 2023, da je referendum o izgradnji JEK 2 nujno izpeljati že v letu 2024. Predlagamo, da se referendum izvede hkrati z volitvami v Evropski parlament junija 2024. Referendumsko vprašanje naj bo vezano na vsebino resolucije, ki govori o načelni dolgoročni uporabi jedrske energije. O vseh konkretnih vidikih projekta JEK2, kot so nazivna moč, vrednost investicije, poslovni model, lastniška struktura, dobavitelj tehnologije, pa naj odločajo stroka in odgovorne državne institucije.
2. NEPN mora odgovoriti tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, zato je gospodarstvo pripravilo dopolnitve NEPN, ki naj jih odločevalci upoštevajo.
Zeleni prehod v gospodarstvu je v teku. Manifestira se v obliki prehoda v krožno gospodarjenje, v obliki elektrifikacije proizvodnje ter zajemanja ogljika. Ti procesi bodo z opustitvijo fosilnih goriv povečali porabo električne energije v industriji vsaj za dvakrat, kar mora NEPN upoštevati tako na strani porabe kot pri cilju povečanja potrebnega obsega domačih proizvodnih virov za električno energijo. Ravno tako bo potrebno zagotoviti dovolj plinastih goriv, predvsem nizkoogljičnih.
3. Cilji, zapisani v NEPN, morajo biti realistični, sicer bo Slovenija morala plačevati penale v višini več milijonov evrov.
Struktura proizvodnih virov mora biti načrtovana realistično. Previsok delež OVE ne zagotavlja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in povzroča enormne stroške za izgradnjo celovitega elektroenergetskega sistema in posledično visoke cene električne energije za končne potrošnike.
4. Slovenija ima na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije.
Ne ponavljajmo napak drugih držav, ki so zaradi nepremišljenih odločitev postale energetsko povsem odvisne od uvoza. Namesto tega se zgledujmo po tistih državah, ki so si zagotovile energetsko samozadostnost in lahko danes svojemu gospodarstvu in državljanom zagotavljajo konkurenčne cene električne energije.
5. Nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE in sprememba direktive RED III.
Predlagamo, da se izraz OVE nadomesti z izrazom NOVE, kar pomeni nizkoogljični viri energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU. Slovenija naj se skupaj z drugimi jedrskimi državami zavzame za spremembo Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 42,5 %. Zahteva po deležu iz obnovljivih virov se mora nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov toplogrednih plinov.
6. Nujno je sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.
Samo z jasnim komuniciranjem stanja v energetiki, ki potrebuje nove proizvodne enote za električne energijo, bo tudi širša javnost razumela, da so nekateri objekti strateškega pomena za dobrobit in blaginjo vseh. Zato je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, od nosilcev politične oblasti, do gospodarstva, stroke in civilnih organizacij.
7. Zanesljivost energetske oskrbe gospodarstva po konkurenčnih cenah.
V Sloveniji industrijo potrebujemo. Še posebej industrijo materialov (energetsko intenzivno industrijo), ki zagotavlja 22,4 % BDP, 26.000 delovnih mest in 6,6 mrd evrov slovenskega izvoza. Ta industrija predstavlja del oskrbovalnih verig vse ostale industrije v Sloveniji in Evropi in jo kot tako lahko imenujemo tudi »mati vseh industrij«. Alternativa tej industriji je uvoz materialov iz drugih koncev sveta, kjer jih proizvajajo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom. Zato je potrebno zagotoviti dovolj domače energije za njeno nemoteno delovanje in razvoj.
8. Mladinske organizacije, ki so dejavne na energetsko-podnebnem področju menijo, da je energetska samozadostnost Slovenije prioriteta za energetsko prihodnost naše države in kakovost bivanja v njej.
Mladi se zavedajo, da zanesljiva oskrba z energijo vodi v večjo kakovost življenja. Želijo si, da bi bila ta oskrba zanesljiva in varna ter cenovno dostopna za vse kategorije odjemalcev. Pomembno pa je, da je tudi nizkoogljična, saj bomo le tako lahko dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Podnebnih ciljev ne bomo dosegli le z obnovljivimi viri energije, kot tudi ne z zanašanjem izključno na jedrsko energijo. Potreben je pospešen razvoj in povečanje proizvodnih zmogljivosti obeh.