Shrani za kasnejše branje.
Na Gospodarski zbornici Slovenije smo 10. aprila na posvetu Skupaj gradimo trajnost lansirali platformo za trajnostno preobrazbo podjetij. »Trajnostni razvoj je postal nujen in neizogiben del naše ekonomske in družbene prihodnosti,« je dejala mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo, in poudarila, da je to tudi naša priložnost.
Alenka Lesjak, Strateški razvoj GZS; foto: Tadej Kreft
ESG, akronim za okolje, družbo in upravljanje, postaja vse bolj aktualna tema, ki prihaja v središče razmišljanj in aktivnosti podjetij ne glede na njihovo velikost, prihodke in število zaposlenih. Vsi trije vidiki – okolje, družba in upravljanje, tvorijo strukturo za ocenjevanje dolgoročne trajnostne uspešnosti podjetja, nikakor pa niso novost v poslovnih strategijah. Nove zaveze, globalni cilji Združenih narodov in evropski zeleni dogovor so vodili lokalno evropsko politiko v pripravo zelo obsežnih in kompleksnih direktiv na čelu z direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD – Corporate Sustainability Reporting Directive), ta pa je sprožila prvi sklop evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS – European Sustainability Reporting Standards). Tej direktivi sledijo tudi druge povezane direktive in ustvarjajo kompleksno zakonodajno okolje za delovanje in poročanje podjetij. O trajnostnem poslovanju in poročanju zdaj ni več mogoče odgovorno govoriti brez matrik okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika.
GZS je na posvetu Skupaj gradimo trajnost lansirala platformo za trajnostno preobrazbo podjetij.
Preudarna trajnostna prenova gospodarstva je vseevropska nujnost
Nujnost preudarne trajnostne prenove gospodarstva je argumentirano predstavila mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo. Predstavila je izsledke novembrske vseevropske raziskave o pristopih podjetij k področju trajnostnega poslovanja. Več kot 90 odstotkov podjetij potrjuje nujnost ESG za prihodnost. V treh četrtinah podjetij je za ESG odgovorno vodstvo ali strokovnjak za skladnost. Kar 71 odstotkov v raziskavi sodelujočih podjetij se ukvarja z ESG predvsem zaradi pravne nuje. Zunanje pritiske, vezane predvsem na zahteve poslovnih strank, je navedlo 57 odstotkov vprašanih, 56 odstotkov pa se z ESG ukvarja zaradi internih odločitev v podjetju, predvsem vodstva. V raziskavi je bilo zaznati, da podjetja veliko bolje naslavljajo okoljska kot pa družbena in upravljavska vprašanja, je poudarila Majerič.
»Posamezniki in organizacije imamo veliko odgovornost, da se soočimo z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ohranjanje virov in družbena pravičnost.«
mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo
Vloga GZS pri izzivih trajnostnega poslovanja podjetij
Na GZS se skupaj s svojimi člani zavedamo novih izzivov trajnostnega poslovanja in tudi sami stopamo na pot trajnostne preobrazbe. Načrt celotne trajnostne preobrazbe GZS, ki je vodena skozi 17 trajnostnih ciljev Združenih narodov, je predstavila izvršna direktorica GZS Marjana Majerič. Tako bo tudi GZS z okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika lahko zgledno prispevala k trajnostno naravnani družbi.
GZS pa bo še naprej nudila podporo in pomoč svojim članom pri ustvarjanju slovenskega dolgoročno naravnanega trajnostnega poslovnega okolja. Verige trajnosti GZS predstavljajo nov okvir za vse aktivnosti GZS in aktivnosti njenih povezanih panožnih in regionalnih zbornic na področju trajnostnosti. Pod to blagovno znamko je GZS že v decembru 2023 pripravila prvi sklop video izobraževalnih vsebin s področja okolja, prvi večji dogodek pa 10. aprila z naslovom Skupaj gradimo trajnost. Na dogodku, ekskluzivno namenjenem članom GZS, smo napovedali tudi partnerstvo z renomiranim mednarodnim svetovalnim podjetjem PARK. To bo podprlo zeleno preobrazbo ter okrepilo ponudbo ESG storitev za člane GZS na področju izobraževanja in svetovanja.
GZS bo še naprej nudila podporo in pomoč svojim članom pri ustvarjanju slovenskega dologoročno naravnanega trajnostnega poslovnega okolja.
Frans Joziasse, direktor in soustanovitelj podjetja PARK, je pripravil motivacijsko predavanje Trajnostnost kot način življenja in poslovanja: trajnostno poslovanje grožnja ali priložnost, kako začeti?. »Trajnostnost je vse večja priložnost in kazalnik uspešnosti za podjetja in njihove voditelje. Naraščajoči obseg regulacije, zahteve kupcev pa tudi interes investitorjev za ESG so odločilni vzvodi, ki prispevajo k prepotrebnim spremembam. Verige trajnosti GZS bodo prispevale k temu, da bo Slovenija postala primer evropskega standarda,« je poudaril Joziasse.
Frans Joziasse je pridobil izkušnje na področju strojništva in produktnega inženiringa na Univerzi Delft ter poslovno izobrazbo na Univerzi Westminster. Ima več kot 35 let izkušenj dela z vodstvi MSP-jev in velikih organizacij v EU, ZDA in Aziji. Njegova strast je bila vedno trajnost, ki ga je vodila tudi do ustanovitve Fakultete za krožno oblikovanje izdelkov na Univerzi Deflt ter številnih publikacij in osrednjih predavanj po vsem svetu.
Slovenski primeri dobre prakse
Primere najboljše slovenske prakse soočenj s trajnostnimi izzivi so predstavili Hidajet Kurbegović, direktor za kakovost in trajnost v podjetju Adria Mobil, mag. Dalija Delić, samostojna strokovnjakinja za trajnostni razvoj iz Iskraemeca ter mag. Aleš Mesec, direktor podjetja Unichem. Vsi trije govorci so predstavili svoja iskrena prizadevanja, razmišljanja, izkušnje in izzive na poti trajnostne prenove podjetij in delili tudi svojo osebno naklonjenost in predanost za skupno trajnostno prihodnost družbe.
Najprej je Hidajet Kurbegović predstavil kot primer velikega podjetja trajnostno pot Adrie Mobil, ki bo v prihodnjem letu že zavezana za poročanje po CSRD. »Adria Mobil je bila skozi celotno zgodovino svojega delovanja aktivna na področju trajnostnosti z različnimi aktivnostmi, ki niso bile povezane v celotno strategijo. Zadnja štiri leta je nastajal sistematičen pristop k trajnostnosti,« je pojasnil Kurbegović. Prvo trajnostno strategijo so v Adrii Mobil naredili že leta 2020, leta 2021 so izračunali ogljični odtis podjetja. Leta 2023 so prenovili trajnostne cilje, v letošnjem letu pa so začeli tudi s trajnostnim poročanjem. Kurbegović je izpostavil pomen usmerjenosti v relevantne zadeve za podjetje, informiranje celotnega podjetja in vseh struktur za uspešen zagon aktivnosti ter vključenost celotnega podjetja in izogibanje »otočkom odgovornih«. Nujna je tudi struktura sledenja aktivnostim in obvezni frekvenčni sestanki z jasno definiranimi aktivnostmi.
»Optimalen pristop podjetja k trajnosti je analiza trenutnega stanja ter uskladitev 'želja' in realnosti«.
Hidajet Kurbegović, Adria Mobil
Sledili sta predstavitvi srednje velikih podjetij. Mag. Dalija Delić iz Iskraemeca je poskušala odgovoriti na vprašanje »Ali se sploh zavedamo, kako trajnostni smo?». Iskraemeco ima holistični pristop k trajnostnemu razvoju, ki je vedno bolj zasidran v strategiji, vrednotah in tudi kulturi podjetja. Stremi k popolni transparentnosti v poslovanju in ravnanju. Delić je pojasnila, da imajo vzpostavljen popolnoma digitaliziran sistem upravljanja. Od letošnjega leta imajo tudi dediciran tim z odgovorno osebo za trajnostni razvoj. Čeprav bodo zavezani k poročanju šele leta 2026, so se priprav lotili že sedaj. CSRD v podjetju vidijo kot še večjo priložnost za uskladitev poslovanja z načeli trajnostnega razvoja. Nov sistem poročanja bo razkril tudi dodatna tveganja in priložnosti, ki jih podjetje lahko izkorišča in se hkrati dobro predstavi na finančnih trgih.
»Za Iskraemeco je trajnostni razvoj ključen strateški cilj in edina pot naprej.«"
mag. Dalija Delić, Iskraemeco
Mag. Aleš Mesec iz podjetja Unichem je predstavil primer dobre prakse na področju programa Bio Plantella, ki ponuja naravne rešitve za prehrano in varstvo rastlin. Že leta 2022 je prejelo priznanje ESG. Prednosti in lastnosti izdelkov so predstavljene in komunicirane s potrošniki preko Kluba Gaia, strokovnih izobraževanj o trajnostnem razvoju vrtnarjenja. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje sodelavcev in širše družbe preko njihove revije Gaia. S svojimi aktivnostmi ozaveščajo, kako ohranjati naravo in okolje, ter krepijo duh odgovorne potrošnje. Mesec je poudaril, da je uspešnost linije Bio Plantella rezultat vseh zaposlenih v podjetju. Brez razvoja in inovativnosti je težko implementirati trajnostnost, je bil jasen. Družbena odgovornost, ekološka prizadevanja in trajnostna naravnanost podjetja so del poslovne strategije podjetja.
»Usklajenost vizije in vrednot podjetja je osnova uspešnega uvajanja in izvajanja trajnostnih aktivnosti.«
mag. Aleš Mesec, Unichem
Finance predstavljajo pomemben instrument in so pogoj za realizacijo trajnostnih prizadevanj. SID banka s programom SID zelen ponuja financiranje trajnostnih projektov in podjetij. Produkt je predstavil Gašper Jež, direktor oddelka za financiranje in marketing. Predstavil je tudi SID-ovo presojo podjetij z vidika ESG dejavnikov ter zahteve regulatornih poročanj podjetij skladno s CSRD in ESRS standardi, ki že vplivajo tudi na ceno kredita. Zavarovanje je preko jamstvene sheme EIF. Tudi SID banka prehaja na trajnostno poročanje skladno s CSRD pri poročanju za leto 2025. Svoje zahteve po ESG podatkih podjetij bo prilagajala zahtevam glede razkritij skladno s CSRD direktivo in ESRS standardi.
»Program SID ZELEN omogoča finančno podporo za trajnostne projekte podjetij, kar jim omogoča ne le rast, konkurenčnost in razvoj podjetja, ampak tudi pozitiven vpliv na okolje.«
Gašper Jež, SID banka
Na GZS pride vsakodnevno vrsta vprašanj, zato je bilo za udeležence dogodka dobrodošlo tudi predavanje Žane Cerjak iz Pravne službe GZS z naslovom »CSRD – poročanja o trajnostnosti v skupinah in možnosti izvzetja po CSRD«. Cerjakova je med drugim nanizala pogoje iz direktive, pod katerimi se dopušča možnost izvzetja od priprave poročila o trajnostnosti.
Praktične delavnice
V drugem delu dogodka so udeleženci sodelovali v dveh praktičnih delavnicah. Vodil jih je izkušeni svetovalec Frans Joziasse. Prva je bila namenjena predvsem premisleku o potrebah podjetij za pridobivanje potrebnih znanj za lažji prehod v trajnostno poslovanje in poročanje. V drugi delavnici pa so udeleženci v moderirani diskusiji opredelili priložnosti in izzive na štirih glavnih področjih trajnostnosti: zakonodaji, organizaciji-pristojnosti in upravljanju, poročanju ter financiranju.
O podjetju Park:
PARK je svetovalno podjetje, ki je na stičišču inovativnosti in poslovanja. »Skupaj se lotevamo zapletenih izzivov vodenja od strategije do kulture. Organizacije vodimo s pristopom oblikovalskega razmišljanja, v središču so ljudje in ustvarjalnost. Osredotočeni smo na vrednost in ustvarjamo pomembne učinke in rezultate, ki jih naše stranke – partnerji lahko merijo. Odnosi so najpomembnejši, zato zagovarjamo sodelovanje, vključevanje in empatijo, ki navdihuje. »Design for humanity« pomeni, da postavimo ljudi in planet v središče našega razmišljanja in delovanja. Spodbujamo organizacije, da naredijo še več za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Smo mednarodna ekipa z globalnimi strankami,« so zapisali v predstavitvi. Od leta 2012 so aktivni na slovenskem trgu, razvili in implementirali so inovacijske in trajnostne strategije za podjetja, kot so Adria Mobil, Elan in Julijske Alpe. Pri mednarodnih referencah izpostavljajo sodelovanje s podjetji LEGO, BMW, Datev, Airbus ter Bosch: »Vse več teh strank od nas pričakuje, da razvijemo in uvedemo trajnostne okvire in časovne načrte, tako da lahko v prihodnosti vodijo svojo industrijo, ki bo imela svoj namen.«
In kako vidijo sodelovanje z GZS? »Naše najnovejše sodelovanje smo vzpostavili z GZS in na to smo zelo ponosni. Sodelovali bomo s ciljem, da podpremo zeleno preobrazbo GZS in okrepimo ponudbo storitev za člane GZS na področju izobraževanja in svetovanja pri ESG.«