Shrani za kasnejše branje.
Podatki od začetka leta 2025 kažejo, da sestavljeni PMI kazalnik poganjajo predvsem storitvene dejavnosti, medtem ko industrija in gradbeništvo ostajata pod pritiskom šibkega povpraševanja in negotovosti. Vseeno tudi industrija beleži rast, ki je enaka dolgoročni.
Darja Močnik, Analitika GZS
Po obdobju negativnih vrednosti v letih 2023 in 2024 so PMI kazalniki (Indeks nabavnih managerjev) za območje evra v letu 2025 pokazali znake stabilizacije. Septembrski sestavljeni PMI se je povzpel na 51,2, kar je najvišja vrednost v zadnjih 16 mesecih. To nakazuje na zmerno rast zasebnega sektorja, a podrobnejši pogled razkriva precej različno dinamiko med posameznimi dejavnostmi.
Storitveni sektor ostaja glavni motor rasti. PMI za storitve v območju evra je septembra dosegel 51,4, kar je najvišje letos. Najnižje je bil oktobra 2023, ko je znašal 47,8, v letošnjem letu pa je v povprečju znašal 50,7. Povpraševanje po storitvah se je septembra okrepilo, predvsem zaradi izboljšanja razpoloženja potrošnikov, rasti plač, umirjanja inflacije kot tudi zniževanja obrestnih mer s strani ECB, kar podpira domače povpraševanje. Kljub temu se je rast novih naročil upočasnila, zaposlovanje pa stagnira, kar kaže na previdnost podjetij glede prihodnjih razmer.
Proizvodni sektor se krepi nekoliko pod dolgoletno ravnjo (49 v prvih devetih mesecih). Najnižje je bil julija 2023, ko je znašal 42,7. Glavni razlog je šibko povpraševanje, zlasti izvozno, ki ga dodatno bremenijo negotovosti glede trgovinskih politik in upočasnitev svetovnega gospodarstva. Na strani cen se vhodni stroški v proizvodnji znova znižujejo, izhodne cene pa ostajajo pod pritiskom, kar odraža šibkejšo pogajalsko moč proizvajalcev. Podjetja poročajo o nadaljevanju zmanjševanja zaposlenosti. Del rasti v proizvodnjo v prvi polovici leta je bila posledica »front-loading« učinkov (predčasna proizvodnja pred uvedbo novih carin), ki so se poleti iztekli.
Gradbeništvo ostaja najšibkejši člen. Gradbeni PMI za območje evra je avgusta dosegel 46,7, kar je sicer najvišja vrednost po februarju 2023, a še vedno globoko pod mejo rasti. Najnižje je bil avgusta 2024, ko je znašal 41,4, v letošnjem letu pa je v povprečju znašal 45,1. Največji padec beleži poslovna gradnja, kjer se je padec še poglobil, medtem ko se gradnja inženirskih objektov počasi pobira. Podjetja v gradbeništvu poročajo o nadaljnjem krčenju zaposlenosti in previdnosti pri novih investicijah, čeprav so se pogoji financiranja nekoliko izboljšali.
Osnovni scenarij za zadnje četrtletje 2025 ostaja zmerno pozitiven, kar potrjujejo tudi vodilni indikatorji OECD. Storitve bodo še naprej nosilec gospodarske rasti, a ob stagnaciji zaposlovanja in šibkih novih naročilih ostaja tveganje, da se bo rast v prihodnjih mesecih zopet upočasnila.
5 ključnih podatkov za Slovenijo
-1,6 odstotne točke (IX 2025) – gospodarska klima
Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko izboljšala (+0,8 o. t.; naša ocena: +0,4 o. t.) in je bila najvišja v zadnjih 15 mesecih. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni trimesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na trimesečni ravni se je tako nekoliko izboljšalo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.) in trgovini na drobno (+2,3 o. t.), predvsem zaradi višje ocene trenutnega stanja prodaje, ter v predelovalnih dejavnostih (+1,3 o. t.), kjer je bilo zaupanje najvišje po aprilu 2023. K izboljšanju zaupanja pri zadnjih so prispevali višji obeti pričakovane proizvodnje v naslednjih treh mesecih. Razpoloženje se je medtem nekoliko poslabšalo zgolj v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.).
Vir: SURS
+0,9 % (I-VII 2025/I-VII 2024) – vrednost gradbenih del
Vrednost gradbenih del je bila v prvih sedmih mesecih višja za slab odstotek, medtem ko je bil obseg opravljenih gradbenih del med majem in julijem 2025 glede na enako obdobje v preteklem letu za desetino večji, k čemur je prispevala zlasti visoka julijska rast (za petino več). V navedenem trimesečju je najbolj porasla nestanovanjska stavbna gradnja (za petino), kakor tudi obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (za šestino) ter porast gradnje inženirskih objektov (+6,6 %). Porast zadnje je bil na trimesečni ravni prvi v zadnjem letu in pol. Padec, ki traja že zadnji dve leti, se je nadaljeval pri stanovanjski stavbni gradnji (za odstotek), kar potrjuje tudi padec izdaje gradbenih dovoljenj za nova stanovanja.
-1,4 % (I-VII 2025/I-VII 2024) – industrijska proizvodnja
Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila v prvih sedmih mesecih leta 2025 glede na enako obdobje predhodnega leta še vedno nižja, in sicer za 1,1 %. V obdobju med majem in julijem 2025 glede na enako obdobje v predhodnem letu je industrijska proizvodnja upadla za 1,3 %, v predelovalnih dejavnostih za 0,7 %. Nižja je bila proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (za -4 %) in srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (-2,4 %). Porasla je proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (za +4 %) in ponovno tudi visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+1,7 %; zdravila, letala).
Vir: SURS
3,9 % (I-VII 2025/I-VII 2024) – obseg prodaje tržnih storitvenih dejavnosti
Prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so v prvih sedmih mesecih porasli za 3,9 % glede na enako obdobje preteklega leta. Povprečna medletna rast je v obdobju med majem in julijem 2025 glede na enako lanskoletno obdobje dosegla 4,2 %, kar predstavlja najvišjo povprečno trimesečno rast v zadnjih 17 mesecih. Ta se je na trimesečni ravni okrepila zlasti v IKT dejavnosti (+5,5 %). Okrepljena je ostala rast prihodkov v gostinstvu (+6,8 %) in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+6,3 %). Rast v prometu in skladiščenju (+5,3 %) je izvirala iz okrepljenega kopenskega prometa (+7,6 %), kjer je bila rast najvišja po aprilu 2023, in zračnem prometu (+44 %). Padec prihodkov se je poglobil v poslovanju z nepremičninami (-14,2 %).
+5,5 % (I-VIII 2025/I-VIII 2024) – prenočitev turistov
Avgustovska medletna dinamika gibanja prenočitev (+2,4 %) in prihodov turistov (+2,5 %) v Sloveniji nakazuje na nadaljevanje ugodne turistične dinamike. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je število prenočitev sicer poraslo bolj, za 5,5 % glede na enako obdobje preteklega leta, k čemur so prispevali samo tuji gostje (+7,6 %). Prenočitve domačih gostov so namreč upadle (za odstotek), kar je povezano z večjim povpraševanjem po turističnih paketih v tujini ob rasti kupne moči domačega potrošnika, tudi na račun bolj ugodnega menjalnega tečaja na turističnih destinacijah v večini držav brez evra. Prenočitve gostov v hotelih so porasle za 6,9 %, v zasebnih sobah in apartmajih za 5,1 % , v kampih za 4,5 %.