Shrani za kasnejše branje.
V 2025 naj bi imela Slovenija sedmo najvišjo rast v območju evra.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
V območju evra, ki ga sestavlja 20 držav, kjer je evro nacionalna valuta, naj bi se gospodarska rast v aktualnem letu nekoliko pospešila (+1,1 %), pri čemer naj bi vse države članice beležile gospodarsko rast, medtem ko se je v petih gospodarstvo v 2024 nekoliko skrčilo, od tega najbolj izrazito v Avstriji (-1 %). Gospodarska rast naj bi bila najvišja (med 3 in 4 %) v določenih mediteranskih gospodarstvih (Malta, Hrvaška, Ciper) in na Irskem, kjer naj bi bila povezana tudi z rastjo industrije oziroma statističnim učinkom prepoznave te dejavnosti na Irskem. Slovenija spada v skupino, kjer bo gospodarska rast med 2 in 2,5 %, kamor spadajo še Slovaška, Španija, Grčija, Estonija, Latvija in Luksemburg. Rast v treh največjih gospodarstvih – Nemčiji, Franciji in Italiji – naj bi znašala med 0,5 in 1,0 %, pri čemer naj bi se znižala prav v Franciji zaradi odsotnosti ugodnega učinka iz naslova olimpijskih iger, ki je bil prisoten v 2024. V vseh treh državah je ključen izziv visok javni dolg ali pa ortodoksen pogled na javne finance (Nemčija), ki ne omogoča smiselne rasti javnih investicij.
Zasebna potrošnja v območju evra naj bi bila ključna pri rasti BDP, pri čemer naj bi najmočneje, med 4 in 5 % zrasla na Malti in v Litvi, nad 3 % na Hrvaškem in Cipru in med 2 % in 3 % na Irskem, v Latviji, Sloveniji, Španiji, Luksemburgu in Estoniji. V treh največjih gospodarstvih naj bi bila najnižja, nekoliko pod 1 %.
Izvoz blaga in storitev naj bi se po dveh letih podpovprečne rasti (v 2023 je upadel za 0,5 %, v 2024 zrasel za 1,4 %) v 2025 okrepil na 2 %. Na Irskem in v Grčiji naj bi zrasel za okoli 4 %, na Portugalskem, Finskem in Hrvaškem za okoli 3,5 %. V Belgiji in Nemčiji naj bi se povečal najmanj, in sicer za okoli 1 %. V Sloveniji naj bi se po osrednji oceni povečal za okoli 3 %.
Industrijska proizvodnja v območju evra naj bi se v 2025 le nekoliko povečala (+0,8 %), kar je po dveh letih krčenja (1,7 % v 2023 in 2,8 % v 2024) zelo šibka rast in odraža predvsem šibko knjigo naročil v začetku leta kot tudi negotovost glede povpraševanja na izvoznih trgih v luči trgovinskih napetosti z ZDA, ki je sicer največja trgovinska partnerica EU-27. Ne glede na to, znaša celoten izvoz izdelkov v ZDA (530 mrd EUR v 2024) le 3 % evropskega BDP, upoštevaje neto princip pa verjetno med 1 in 1,5 %. Če bi torej povsem presahnil izvoz izdelkov v ZDA, bi se evropsko gospodarstvo ceteris paribus skrčilo za 1 do 1,5 %, oziroma bi v tem primeru stagniralo.
Aktualne napovedi o gibanju BDP v območju evra in treh največjih gospodarstvih
|
2025 nap. |
2026 nap. |
2027 nap. |
|
|
Območje evra |
1,1 % |
1,3 % |
1,4 % |
|
Nemčija |
0,5 % |
1,1 % |
1,2 % |
|
Francija |
0,9 % |
1,2 % |
1,4 % |
|
Italija |
0,8 % |
0,9 % |
0,9 % |
Vir: Focus Economics, januar 2025
Aktualne napovedi o gibanju zasebne potrošnje v območju evra in treh največjih gospodarstvih
|
2025 nap. |
2026 nap. |
2027 nap. |
|
|
Območje evra |
1,3 % |
1,4 % |
1,5 % |
|
Nemčija |
0,8 % |
1,2 % |
1,4 % |
|
Francija |
1,0 % |
1,3 % |
1,5 % |
|
Italija |
0,9 % |
1,0 % |
0,9 % |
Vir: Focus Economics, januar 2025
Aktualne napovedi o gibanju izvoza (blaga in storitev) v območju evra in treh največjih gospodarstvih
|
2025 nap. |
2026 nap. |
2027 nap. |
|
|
Območje evra |
2,0 % |
2,5 % |
2,4 % |
|
Nemčija |
1,0 % |
2,0 % |
2,2 % |
|
Francija |
1,8 % |
2,4 % |
2,4 % |
|
Italija |
1,7 % |
2,3 % |
1,9 % |