Shrani za kasnejše branje.
Strokovna konferenca Dan najboljše prakse 2026 je pod taktirko Zbornice elektroindustrije GZS dokazala, da slovenska podjetja ne le sledijo trendom digitalizacije, temveč jih z dobrimi praksami tudi aktivno soustvarjajo. A kot je pokazal letošnji dogodek, tehnologija sama po sebi ni dovolj, v središču industrije prihodnosti ostaja človek, njegovo kritično razmišljanje in sposobnost sodelovanja.
Klara Grašič, Zbornica elektroindustrije, GZS, foto: Tadej Kreft
V času, ko se globalna industrija sooča z imperativom digitalne transformacije, je Gospodarska zbornica Slovenije konec januarja postala središče izmenjave industrijske odličnosti. Tradicionalni, že 14. Dan najboljše prakse je presegel okvir običajne konference ter pokazal, da slovenska proizvodnja vse odločneje vstopa v fazo aktivne uporabe podatkovne analitike in umetne inteligence (UI).
Strokovna konferenca Dan najboljše prakse je tokrat potekala že štirinajstič.
Odločanje na podlagi podatkov: od prestiža do nuje
Rdečo nit dogodka je že v uvodu nakazala generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, ki je poudarila, da industrija danes temelji na vse bolj premišljenem odločanju, ki sloni na podatkih. V okviru programa Made in Slovenia 2035 slovenska podjetja načrtujejo za več kot 19,2 milijarde evrov investicij, kar predstavlja enega večjih razvojnih impulzov v našem gospodarstvu. »Ta izjemen potencial moramo izkoristiti z vlaganji v avtomatizacijo, integracijo umetne inteligence in nove tehnologije. Ker v našem prostoru še vedno primanjkuje dobrih praks, je današnje povezovanje več industrijskih panog ključno za prenos znanj, ki te investicije pretvarjajo v rezultate,« je dodala Nahtigal.
Da štirinajstletna tradicija dogodka potrjuje potrebo po vsebini, ki ne ostaja samo pri teoriji, je dejala direktorica Zbornice elektroindustrije, Andreja Hlišč. »Tukaj smo, da odgovorimo na vprašanja, kako ostati konkurenčni in kako dobre prakse in rešitve smiselno prenesti v svoje okolje,« pravi Hlišč.
Podatkovno vodena prihodnost ni le domena inženirjev, temveč zahteva sinergijo z družboslovjem in razumevanjem človeške narave.
Človek v središču digitalne transformacije
Osrednji del konference in okrogla miza sta razkrila ključno spoznanje: podatkovno vodena prihodnost ni le domena inženirjev, temveč zahteva sinergijo z družboslovjem in razumevanjem človeške narave.
Mateja Lavrič, direktorica Qlector d.o.o., je opozorila na kulturne spremembe, ki jih prinaša avtomatizacija umskega dela z UI. »Podatki so premoženje podjetja, in tako kot v podjetjih v tujini, bi tudi pri nas potrebovali več 'podatkovnih skrbnikov' oz. data managerjev,« je dejala, s čimer se je strinjala tudi doc. dr. Branka Viltužnik, direktorica za izboljšanje poslovne učinkovitosti AquafilSLO d.o.o.. Sama pravi, da podjetja pogosto povezujejo posamezne sklope podatkov, redko pa jih združijo v celovit ekosistem procesov.
Tudi Marko Štefančič, pomočnik direktorja GZS za digitalizacijo, je mnenja, da ključen problem ostaja povezovanje različnih standardov in zaprtih podatkovnih sistemov. Pri vpeljavi UI v podjetjih je pomemben predvsem medgeneracijski prenos znanja, je poudarila Nuša Bremec, nominiranka za Inženirko leta 2025. Dr. Tadeja Primožič Merkač, direktorica za kakovost, trajnost in korporativno vodenje SIJ d.d., pa iz lastnih izkušenj ugotavlja: »Žal v podjetjih velja, da je UI domena IT oddelka. Ukvarjati se moramo s tem, kako jo pripeljemo v domeno posla.«
Posebno dimenzijo je dogodku dodal antropolog prof. dr. Dan Podjed, ki je s svojim pronicljivim pristopom opomnil, da bo v industriji prihodnosti človečnost ostala nenadomestljiva. »Algoritmi človečnosti se oblikujejo doma, v šolah in v družbi,« je poudaril dr. Podjed. Njegova vizija je optimistična: v času revolucije UI bomo ohranili službe, a upa, da nam bo omogočeno delati manj in predvsem delati dobro. Izziv za menedžerje v letu 2026 tako ni le nakup programske opreme, temveč gradnja organizacijske kulture, kjer tehnologija služi človeku.
Od insektov do pametnih tovarn
Praktični del konference je razbil mite o tem, kje vse je digitalizacija mogoča. Uvodni primer uporabe digitalnih modelov v insektni industriji (Siemens d.o.o. in AXIOM TECH d.o.o.) je pokazal, da optimizacija procesov v virtualnem okolju drastično znižuje tveganja še pred zagonom proizvodnje. Sledilo je osem primerov dobrih praks, ki so segale od napredne analitike v brizganju plastike do pametnih skladišč in energetskega upravljanja. Vsem je skupno, da podatki niso več le stranski produkt procesov, ampak osnova za odločanje.
Zmagovalna praksa: Zaupanje v podatke
Dogodek se je zaključil s podelitvijo nagrade za najboljšo prakso leta 2026 po izboru občinstva. Naziv sta prejeli podjetji Kontron d.o.o. in Lean Scheduling Europe d.o.o. za projekt Pametno planiranje za sodobno proizvodnjo, s katerim sta izvedli celovito prenovo procesov planiranja.
Dan najboljše prakse je tako ponovno potrdil svoj status osrednjega dogodka za proizvodna podjetja. Sporočilo je jasno: čeprav so podatki in umetna inteligenca gorivo prihodnosti, je motor tega napredka še vedno človek – s svojo kreativnostjo, kritično presojo in sposobnostjo sodelovanja.
