Shrani za kasnejše branje.
V Cestelu si želijo, da bi med projektanti postala uporaba podatkov, pridobljenih s sistemom za tehtanje vozil med vožnjo, še bolj razširjena.
Darja Kocbek
V podjetju Cestel imajo številne rešitve za povečanje prometne varnosti. Njihove glavne dejavnosti so tehtanje tovornih vozil in prometne analize s poudarkom na vplivu tovornega prometa na prometno varnost in infrastrukturo. S statičnimi tehtnicami v Sloveniji letno stehtajo več kot 10 tisoč tovornih vozil, z mostnim sistemom za tehtanje vozil med vožnjo SiWIM pa tehtajo tovorna vozila po vsem svetu.
Poleg tehtanja se ukvarjajo še s prikritimi meritvami hitrosti in hrupa, ki so pomembne predvsem za načrtovanje ukrepov za umiritev prometa, so pa tudi proizvajalci prometnega znaka BUSko, ki se uporablja za označevanje neoznačenih šolskih postajališč za avtobuse.
S sistemom SiWIM izvajajo meritve po vsem svetu
»Naš najpomembnejši produkt je SiWIM, ki je globalno gledano edinstven sistem za tehtanje vozil med vožnjo, saj je prenosen. SiWIM prek odziva mostu na prehod tovornega vozila zajema informacije o samem mostu, obenem pa tovorno vozilo tudi stehta, določi njegove osne obremenitve, hitrost itd. Sistem smo razvili v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo (ZAG) pred dvajsetimi leti, danes pa z njim izvajamo meritve po vsem svetu,« so pojasnili v Cestelu.
Podatki, ki jih zbirajo med meritvami, so po njihovih besedah v prvi vrsti pomembni za prometne in gradbene inženirje, ki lahko prek dejanskih osnih obremenitev in skupnih mas tovornih vozil izračunajo preostalo življenjsko dobo cestišča ter določijo vpliv prometa na mostove, kar je izjemno pomembno pri načrtovanju stroškov vzdrževanja infrastrukture. V Sloveniji že več kot 20 let sodelujejo z direkcijo za infrastrukturo, Darsom in občinami.
Kot enega zadnjih aktivnih projektov izpostavljajo vstop na finski trg, kjer s sistemi SiWIM za lastnike infrastrukture zbirajo podatke o dejanskih prometnih obremenitvah, njihova spletna aplikacija pa finski policiji pomaga pri izločanju preobteženih tovornih vozil. »Na splošno lahko rečemo, da zelo dobro sodelujemo s skandinavsko regijo, saj smo poleg Finske prisotni še na Norveškem in Švedskem. Prav Švedska je tudi na podlagi naših meritev spremenila tehnične specifikacije za projektiranje ceste,« so nam povedali v Cestelu. Letos jih čaka še obsežen projekt v Nemčiji, kjer jih je nemški Zvezni raziskovalni inštitut za avtoceste (BASt) na javnem razpisu izbral za serijo meritev na nemškem cestnem omrežju.
Prometni in gradbeni inženirji lahko z zbranimi podatki izračunajo preostalo življenjsko dobo cestišča ter določijo vpliv prometa na mostove.
Z Dewesoftom so razvili sistem, ki bo izboljšal monitoring mostov
Pri razvoju sistema so v zadnjem letu precej več pozornosti namenili monitoringu mostov. Lastniki mostov namreč želijo prek različnih senzorjev v živo spremljati obnašanje mostnih konstrukcij, saj se mostovi hitro starajo, sredstev za obnove oziroma rekonstrukcije pa pogosto primanjkuje. »V luči tega smo začeli sodelovati s slovenskim podjetjem Dewesoft, ki velja za eno vodilnih podjetij v svetu razvoja in izdelave naprednih senzorjev. Skupaj smo razvili sistem, ki uporabnikom v eni aplikaciji v živo prikazuje podatke o teži tovornih vozil in podatke iz pospeškomerov, merilcev raztezka in drugih senzorjev za spremljanje obnašanja mostne konstrukcije. Ti podatki bodo v veliko pomoč strokovnjakom za mostove, ki bodo lahko delali korelacije med samimi senzorji za monitoring mostov in težami tovornih vozil,« so razložili v Cestelu.
Med dosežki še izpostavljajo, da so bili skupaj s tujimi partnerji pod vodstvom Tehniške univerze iz Dresdna izbrani na natečaju Interreg za sofinanciranje raziskovalnega projekta, v sklopu katerega bodo zasnovali sistem za spremljanje stanja mostov, ki bo temeljil na tehnologiji organske elektronike. »Gre za novo področje, na katerem so raziskovalci z dresdenske univerze v svetovnem vrhu, skupaj pa bomo poskušali to najnovejšo tehnologijo uporabiti na področju spremljanja stanja mostov,« pojasnjujejo v Cestelu.
Sistem SiWIM tehta vozila med vožnjo
Foto: CESTEL
Števci prometa ne zajemajo osnih obremenitev in mase vozila
Na področju projektiranja cest bi si na splošno želeli, da bi med projektanti postala uporaba podatkov sistemov za tehtanje vozil med vožnjo še bolj razširjena. »Ceste se namreč pogosto projektira na podlagi podatkov števcev prometa, ki pa ne morejo zajemati osnih obremenitev in mase vozila,« razlagajo v Cestelu. Mnogi cestni odseki so zato poddimenzionirani, kar pomeni, da bo cestišče uničeno precej prej, kot to določajo standardi. Če je v neki občini prisoten na primer kamnolom, iz katerega se vsakodnevno vozijo preobteženi tovornjaki, bo to za lokalne ceste, ki niso projektirane za visoke obremenitve, katastrofalno.
Mnogi cestni odseki so poddimenzionirani, zato bo cestišče uničeno precej hitreje, kot to določajo standardi.
Tako kot drugod po Evropi pa moramo tudi v Sloveniji delati predvsem na dostopnosti do podatkov. »Na slovenskih cestah se namreč zbira ogromno podatkov, problem pa je, da strokovnjaki s področja prometne varnosti in načrtovanja infrastrukture do njih pogosto nimajo dostopa oziroma sploh ne vedo, da so ti podatki kje zbrani. To je problem povsod po Evropi, gre pa za kompleksno problematiko, kjer je na eni strani potrebno urediti digitalna orodja za ureditev podatkovnih baz, na drugi strani pa je tu še pravni vidik zaščite osebnih podatkov,« razlagajo v Cestelu. n