Shrani za kasnejše branje.
Poleg podrtega drevja in vejevja je na območjih, ki so jih prizadele poplave, tudi veliko naplavljenega lesa iz uničenih domov, industrijskih in gospodarskih objektov.
Darja Kocbek
Letošnji vetrolomi in poplave so za seboj pustili veliko podrtih dreves in lesenega plavja. »Če les ni mehansko poškodovan, je lahko uporaben v lesno predelovalni industriji, če pa je, se lahko uporabi za proizvodnjo lesenih plošč in v energetske namene,« razlaga dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.
Dr. Milan Šermek, redni profesor na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, osvetljuje, da je les, podrt zaradi ujm, običajno poškodovan in razpokan, to pa omejuje njegovo uporabo. »Lahko je surovina za sekance, iverne in vlaknene plošče ali pa ga uporabimo za proizvodnjo energije – kot pelete, brikete in drva. Nepoškodovano hlodovino bi lahko uporabljali tudi za žagan les, lepljence in pohištvo. Vendar je to prej izjema kot pravilo,« pojasnjuje.
Les, ki ni pravočasno pospravljen in ustrezno skladiščen, lahko napadejo glive in plesni. To vpliva na možnosti njegove nadaljnje uporabe.
Foto: Depositphotos
Bolj zahtevna tudi sečnja in spravilo
V poplavah in ujmah podrta drevesa so po besedah profesorja Šermeka običajno umazana in kontaminirana, kar zahteva dodatno čiščenje in odstranjevanje raznih tujkov, ki bi lahko pri obdelavi poškodovali stroje in naprave. Vse to je dodaten strošek in vpliva na konkurenčnost proizvodov. »Tudi spravilo takega lesa je v primerjavi z običajno sečnjo bolj zahtevno, nevarno in dražje. Če tak les ni pravočasno pospravljen in ustrezno skladiščen, ga lahko napadejo glive in plesni, kar še zoži možnost njegove nadaljnje uporabe,« opozarja profesor Šermek.
Spravilo lesa, podrtega v ujmah, je bolj zahtevno, nevarno in dražje.
Na Zavodu za gozdove Slovenije pritrjujejo profesorju, saj pravijo, da je leseno plavje, ki je prišlo v vodotoke kot podrto drevje z brežin hudournikov, polno mulja in blata. »Zbira se na posameznih deponijah, sortiranje po kakovosti praktično ni mogoče. Zaradi delovanja vode in mehanskih poškodb ni primerno za konstrukcijski in drugi kakovostnejši žagan les. Večinoma bo v obliki sekancev namenjen energetski rabi,« so nam pojasnili.
Večina lesa, ki je bilo podrto v vetrolomih in poplavah, bo predelanega v sekance, namenjeno za energetsko rabo.
Najprej pregled in ločevanje
Bogdan Božac, pomočnik direktorice v podjetju InnoRenew CoE, ki je tudi predsednik upravnega odbora GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije (UO ZLPI), dodaja, da je poleg podrtega drevja in vejevja žal tudi veliko naplavljenega lesa iz uničenih domov, industrijskih in gospodarskih objektov. Najprej je treba ves ta les pregledati in ločiti. Najkakovostnejši les podrtih smrek in jelk se po njegovih besedah lahko uporabi za izdelavo tramov za ostrešja ali za konstrukcijske elemente stavb. Manj kakovosten les večjih dimenzij pa za pripravo desk in drugih, manj zahtevnih delov ovoja stavbe. »Manjše dele zdravega lesa lahko razžagamo v deščice za izdelavo križno lepljenih plošč, iz preostalega lesa pa izdelamo gradbene in pohištvene plošče. Iz najmanj kvalitetnega lesa lahko izdelamo lesne izolacijske plošče in pridobimo energijo,« niza Bogdan Božac.
Strokovnjaki bodo povedali, kaj je najbolje in najbolj smiselno
Direktor družbe LIP BLED Dušan Marinič, ki je tudi podpredsednik UO ZLPI, ocenjuje, da je težko oceniti, kako bi les, ki je bil podrt in polomljen v ujmah in poplavah, lahko koristno uporabili. »Strokovnjaki bodo ugotovili ob pregledu dejanskega stanja na terenu, na kakšen način bo podrt les mogoče oziroma najbolj smiselno uporabiti,« meni.
Kakšna je kakovost in vrsta hlodovine, ki je bila v ujmah in poplavah poškodovana v gozdovih, najbolje ve stroka – gozdarji, pravi Bojan Resman, direktor podjetja LIP Bohinj. Meni, da bi morali hitro ukrepati, hlodovino sortirati po uporabnosti in namembnosti, ter jo ponuditi slovenski primarni predelavi. »Cena tega lesa bi morala biti določena po poštenem ključu, tako da bi najprej predelali to hlodovino in bi posledično ustavili uvoz iz tujine,« pravi. Trenutno kar nekaj žag hlodovino uvaža tudi iz tujine. Po Resmanovih besedah gre predvsem za slabše kakovosten les, ki so ga napadli podlubniki, saj je cena takšnega lesa v tujini nižja.
»Ekonomska vrednost podrtih dreves ni prav zares velika, zato pa je čim prej treba poskrbeti za spravilo, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi še večji razvoj škodljivcev, kot smo mu trenutno priča,« opozarja direktor Alplesa Primož Lušina.
Čim prej je treba poskrbeti za spravilo podrtega drevja, da ne bi prišlo do večjega razvoja škodljivcev.
»Za izdelavo oken se uporablja les najvišje kakovosti, zato je vprašanje koliko in če sploh tega lesa je ustreznega za našo proizvodnjo. So pa v Sloveniji proizvajalci lesenih polproizvodov, ki bodo znali to surovino gotovo s pridom uporabiti,« je prepričan dr. Aleš Ugovšek, vodja strategije v podjetju M-Sora.