Shrani za kasnejše branje.
Če je leto 2025 potrdilo stabilnost slovenskega gradbeništva v zahtevnih gospodarskih razmerah, mora leto 2026 predstavljati začetek nove razvojne faze. Panoga ne bo več soočena toliko z vprašanjem, koliko bo gradila, temveč kako bo gradila.
mag. Gregor Ficko, GZS-ZGIGM
V prihodnjih petih letih bodo razvoj slovenskega gradbeništva odločilno oblikovali štirje med seboj povezani procesi: zeleni prehod, digitalna transformacija, demografske spremembe in nova evropska industrijska politika. Gradbeni sektor bo imel pri uresničevanju teh ciljev posebno odgovornost, saj brez sodobne infrastrukture, energetsko učinkovitih stavb, odpornih prometnih povezav in trajnostnih gradbenih materialov ne bo mogoče doseči razvojnih ciljev Slovenije in Evropske unije.
Ključni dejavniki uspešnosti ne bodo več zgolj obseg investicij, temveč produktivnost, digitalizacija, tehnološka usposobljenost, razpoložljivost kadrov in sposobnost prilagajanja evropskim regulatornim spremembam.
Evropske politike bodo imele pri tem vse večji vpliv na poslovanje slovenskih podjetij. Prenovljena Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), digitalni potni listi proizvodov (Digital Product Passport), Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), Direktiva o energijski učinkovitosti (EED), Akt o neto ničelni industriji (Net-Zero Industry Act), Akt o kritičnih surovinah (Critical Raw Materials Act) ter Dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal) bodo postopoma spreminjali način načrtovanja, gradnje in upravljanja objektov.
To pomeni, da bodo konkurenčna predvsem podjetja, ki bodo pravočasno vlagala v:
- digitalizacijo projektiranja in izvedbe (BIM, digitalni dvojčki, podatkovne platforme),
- uporabo umetne inteligence pri projektiranju, planiranju in upravljanju gradbišč,
- avtomatizacijo in robotizacijo gradbenih procesov,
- razvoj nizkoogljičnih gradbenih materialov,
- industrijsko in modularno gradnjo,
- krožno gospodarstvo in ponovno uporabo gradbenih proizvodov,
- razvoj zaposlenih ter pridobivanje novih kompetenc.
Ob tem bo Slovenija vstopila v obdobje največjih javnih investicij po izgradnji avtocestnega križa. Nadaljevanje modernizacije železniške infrastrukture, energetska prenova stavb, krepitev elektroenergetskih omrežij, gradnja objektov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, vlaganja v podnebno odpornost ter priprava novih stanovanjskih projektov bodo zagotavljali stabilno povpraševanje po gradbenih storitvah tudi v prihodnjih letih.
Pomembno razvojno priložnost predstavljajo tudi mednarodni trgi. Slovenska podjetja bodo lahko zaradi svojega znanja, prilagodljivosti in kakovosti sodelovala pri investicijskih projektih v državah Zahodnega Balkana, srednje Evrope ter pri prihodnji obnovi Ukrajine. To pa bo zahtevalo še tesnejše povezovanje podjetij, raziskovalnih ustanov, projektantov in države.
Kljub dobrim razvojnim obetom ostajajo tudi pomembna tveganja. Med največjimi so pomanjkanje usposobljenega kadra, dolgotrajni postopki umeščanja investicij v prostor, administrativne ovire, nestabilnost cen surovin in energije ter vedno zahtevnejše okoljske zahteve. Prav zato bo odločilnega pomena dolgoročno predvidljivo investicijsko okolje, kakovostno javno naročanje in sistematično vlaganje v znanje.
Ključne razvojne usmeritve slovenskega gradbeništva do leta 2030
1. Pospešena digitalna transformacija celotne gradbene verige.
2. Povečanje produktivnosti z uporabo BIM, umetne inteligence in robotike.
3. Razvoj industrijske, modularne in prefabricirane gradnje.
4. Razogljičenje gradbenih materialov in širša uporaba krožnega gospodarstva.
5. Krepitev izvozne usmerjenosti slovenskih gradbenih podjetij.
6. Zagotavljanje dolgoročno stabilnega investicijskega cikla države.
7. Celovita prenova sistema poklicnega in visokošolskega izobraževanja za gradbeništvo.
8. Večje povezovanje podjetij z raziskovalnimi institucijami in razvojno-raziskovalnimi projekti.