Shrani za kasnejše branje.
Podjetja energetsko intenzivne industrije, kot sta proizvodnja kovinskih materialov in nekovin, so zaradi visokih cen energije vedno manj konkurenčna.
Mateja Jordan
Za vzdržno gospodarsko rast je po dveh zaporednih krizah – pandemiji in energetski krizi – ključno ustvariti stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki bo spodbujalo razvoj in vlaganja v nove tehnologije, opozarjajo slovenski gospodarstveniki. Podjetjem energetsko intenzivne industrije poleg dodatnih zakonskih obremenitev konkurenčnost znižujejo tudi visoki stroški energije. Še vedno se soočajo tudi s padcem obsega naročil, zaradi vse dražjih surovin pa se stopnjujejo pritiski na prodajne cene. Na izdatke za elektriko bo predvidoma vplival tudi nov način obračunavanja omrežnine, napovedan za 1. julij.
»Panoga se sooča s povišanjem cen surovin in energije. Izpostavljeni smo enormni cenovni fluktuaciji surovin in energentov, ki direktno vplivajo na stroške podjetij v panogi. To povzroča pritiske na marže in zahteva strateško upravljanje nabave ter zalog,« največje izzive v branži izpostavlja podpredsednica Združenja kovinskih materialov in nekovin Jerica Vranc.
Opozarja na otežen dostop do usposobljenih strokovnjakov, kar je po njenem deloma tudi posledica hitrega tehnološkega razvoja, ki zahteva nenehno izpopolnjevanje znanj in veščin zaposlenih. Neprestane tehnološke inovacije pa so ključne za ohranjanje konkurenčnosti na hitro spreminjajočem se trgu. Oviro predstavlja tudi okoljska regulativa. »Strožja okoljska zakonodaja nalaga dodatne zahteve glede emisij in odpadkov, kar sili podjetja v investicije v čistejše tehnologije in proizvodne procese,« spomni.
Vse gospodarske družbe Združenja kovinskih materialov in nekovin, ki zajemajo skupini dejavnosti 23 – proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in 24 – proizvodnjo kovin, so v letu 2022 ustvarile 1,1 mrd EUR dodane vrednosti, kar predstavlja desetino celotne v predelovalnih dejavnosti, 13,5-odstotni delež po čistih prihodkih od prodaje, 8,1-odstotni delež po številu zaposlenih in 3,6-odstotni delež po številu poslovnih subjektov.
Pripravila Analitika GZS
Upad naročil v panogi je povezan tudi z nihanji v ključnih industrijskih sektorjih, kot sta avtomobilska in gradbena industrija. Med vzroki so tudi globalna gospodarska negotovost, zmanjšano globalno povpraševanje in trgovinske napetosti. »Ključna pri soočanju z upadom naročil je razpršenost trgov in proizvodov ter izboljšanje proizvodne učinkovitosti,« zatrjuje Jerica Vranc. Podjetja imajo fokus na tehnološkem razvoju, kot so digitalizacija in avtomatizacija proizvodnje ter raziskave materialov za zmanjšanje teže izdelkov. Krepi se tudi trženje v segmentih, kot so obnovljivi viri energije in zeleni transport.
Država z regulativo vedno bolj omejuje poslovanje podjetij in viša stroške, dodaja direktorica Združenja mag. Petra Prebil Bašin. »Vsak dan poslušamo, kako nekonkurenčna so naša podjetja in sicer tako v primerjavi z drugimi državami članicami kot tudi izven Evrope,« pravi in opozarja, da naša podjetja veliko izvažajo tudi izven Evropske unije, kjer se soočajo z nekonkurenčnostjo in padcem naročil. Direktorica državi očita tudi to, da v času aktualne energetske krize ni poskrbela za velika ali/in energetsko najbolj intenzivna podjetja tako, kot so to storile druge države v EU.
Nujno je vlaganje v raziskave in razvoj
Ocena poslovanja za leto 2023 bi bila še preuranjena, saj so podjetja še v fazi revizije, je previdna Jerica Vranc. »Na splošno pa se nakazuje pozitiven trend pri podjetjih, ki so že v preteklih letih veliko investirala in se uspešno prilagodila spremenjenim tržnim razmeram s poudarkom na inovativnosti in optimizaciji stroškov,« ugotavlja sogovornica.
Glede na rast izvoza in skupno vrednost industrije je jasno, da so mednarodni trgi pomembni za slovensko livarsko industrijo, še posebej trgi znotraj Evropske unije. Najpomembnejši sektorji pa so še vedno avtomobilska industrija, strojegradnja in kmetijska mehanizacija.
Načrti za prihodnost panoge so usmerjeni v proizvode z višjo dodano vrednostjo in tehnološko naprednejše izdelke. To vključuje razvoj in uporabo novih materialov ter izboljšanje proizvodnih procesov za izdelavo kompleksnejših in natančnejših ulitkov. »Glede na velik poudarek na trajnosti načrtujemo vlaganja v zelene tehnologije in procese, ki zmanjšujejo porabo energije ter emisije CO2. To vključuje tudi optimizacijo obstoječih tehnologij in prehod na bolj trajnostne vire surovin,« napoveduje. Ob tem je ključnega pomena vlaganje v raziskave in razvoj. Za spodbujanje inovacij in tehnološkega napredka pa je pomembno tudi tesno sodelovanje med livarsko industrijo, univerzami in raziskovalnimi inštituti ter drugimi industrijskimi partnerji.
Najbolj prizadeta bodo energetsko intenzivna podjetja
Tudi v livarni Titan kot enega večjih izzivov panoge izpostavljajo nekonkurenčnost poslovnega okolja v primerjavi s tujimi konkurenti, predvsem izven EU. »Zaradi vedno novih birokratskih in zakonodajnih omejitev – zakonodaja se vedno dodaja, nikoli pa ne poenostavlja ali briše – so skriti stroški spremljanja in prilagajanja novim omejitvam vse višji,« opozarjajo. Konkurenti izven EU kljub enakovrednemu dostopu do trga EU teh stroškov nimajo.
Nov predlagan način obračunavanja omrežnine po blokih bo slovensko industrijo napravil še manj konkurenčno v primerjavi z vsemi ostalimi državami, je prepričan Rok Brence, vodja prodaje in nabave v Titanu. Kot predvideva, bodo najbolj prizadeta prav energetsko intenzivna podjetja, ki so v preteklosti najaktivneje upravljala odjem energije in s prilagajanjem procesov pomagala skrbeti za stabilnost omrežja.
Vpliv globalnih ciklov in okoliščin
Od druge polovice leta 2023 so bile razmere v evropski steklarski industriji zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva in potrošniških indeksov negotove, zato so v Steklarni Hrastnik sprejeli ukrepe optimizacije delovnih procesov. »To je vključevalo začasno zmanjšanje obsega proizvodnje, ki pa je bilo kratkotrajno, saj se z letošnjim letom razmere na trgu že postopno stabilizirajo,« opažajo v Steklarni Hrastnik, kjer že zaznavajo postopno rast naročil in temu primerno prilagajajo proizvodne obsege in poslovanje. Za konec aprila načrtujejo ponovni polni zagon proizvodnje v poslovni enoti Vitrum, odpravili pa so tudi že ukrep začasnega čakanja na delo, ki je bil sprejet konec decembra 2023.
Steklarna Hrastnik sodi med vodilne evropske ponudnike steklenic za žgane pijače premium segmenta.
Foto: Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik, eden vodilnih evropskih ponudnikov steklenic za žgane pijače premium segmenta, na tujih trgih ustvari okoli 97 % prihodkov. Prodaja v 60 držav, največ pa sodeluje z evropskimi partnerji (tu ustvarijo preko 80 % celotne prodaje), z ZDA in Združenim kraljestvom.
Na poslovanje izrazito izvozno naravnanega in hkrati energetsko intenzivnega podjetja vplivajo tudi širši globalni gospodarski cikli ter okoliščine. Poslovni model zato gradijo tako, da tudi ob večjih nihanjih na energetskih trgih ter tudi nekoliko znižanem zunanjem povpraševanju ohranjajo stabilno, pozitivno in razvojno naravnano poslovanje ter vse ključne strateške investicijske načrte, pojasnjujejo.
Letošnji poslovni načrt predvideva ohranjanje visoke operativne profitabilnosti poslovanja ob nespremenjenih prihodkih od prodaje v višini okoli 90 mio evrov. Načrtujejo za okoli sedem milijonov naložb, v prvi vrsti za avtomatizacijo posameznih procesov.
Pri proizvajalcih nekovinskih mineralnih izdelkov se je januarja 2024 poslabšala percepcija konkurenčnega položaja na trgih držav EU (- 11 o. t.) v primerjavi z januarjem 2023, ustreznost proizvodnih zmogljivosti (-8 o. t.) ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (-3,3 o. t.), izboljšala pa percepcija konkurenčnega položaja na trgih zunaj EU (+4 o. t.) ter obsega novih naročil (+4 o. t.). Pri proizvajalcih kovin se je januarja 2024 poslabšal obseg novih naročil (-20 o. t.) v primerjavi z januarjem 2023, konkurenčni položaj na trgih držav EU (-11 o. t.), a obenem izboljšala percepcija konkurenčnega položaja na trgih zunaj EU (+23 o. t.) ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (+2 o. t.).
Pripravila Analitika GZS
V Skupini SIJ največ težav z energenti
V Skupini SIJ so kljub lanskim izzivom zasledovali svoje strateške cilje ter uspeli ohraniti vodilne tržne položaje na nišnih jeklarskih trgih in narediti nove korake k trajnostnemu razvoju. Lani so ustvarili za milijardo evrov prihodkov od prodaje, kar je 23,1 % manj kot leto prej in zabeležili 18,8 milijona evrov izgube.
Slabši lanski rezultati so posledica soočanja s številnimi izzivi, med katerimi prednjačijo težave z energenti. Pogoj za zanesljivo oskrbo z energenti so bile dolgoročno sklenjene pogodbe s slovenskimi energetskimi podjetji. Cene na trgu so nato padle, Skupino SIJ pa so zavezovale visoke cene iz pogodb, pojasnjujejo. »Teh visokih in nekonkurenčnih cen energentov nismo več mogli prenašati na kupce, saj so tuji konkurenti zaradi boljših pogojev energetske oskrbe dosegali nižje cene izdelkov,« razlagajo. Kot dodajajo, imajo letos nekoliko ugodnejši miks, ker so vnaprej zakupili manj energentov, cena zakupa zemeljskega plina pa je bila relativno ugodna. »Še vedno pa to ni primerljivo s pogoji, ki jih imajo tuji konkurenti, poleg tega pa se bodo v drugi polovici leta občutno povečale tudi omrežnine,« še poudarjajo – po njihovih izračunih kar za 2,7-krat do 3,6-krat. Lansko poslovanje so otežili še okvara glavnega motorja valjavskega ogrodja največje jeklarske družbe SIJ Acroni in poplave, ki so močno prizadele Koroško in dve drugi SIJ-evi družbi.
Evropa izgublja konkurenčnost v primerjavi s preostalimi deli sveta
»Dobavne verige delujejo in zagotavljajo blagostanje družbe, ko deluje vsak njen člen. Proizvodnja materialov je eden prvih členov v tej verigi. V Evropi se že daljše obdobje soočamo z zahtevnimi razmerami, ki vodijo v deindustrializacijo. Zmanjševanje proizvodnje v Evropi ima za posledico povečevanje uvoza od drugod. Pogoje delovanja nam posledično določajo drugi, hkrati pa se nam povečuje ogljični odtis naših izdelkov,« ugotavlja predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in meni, da so v Sloveniji pogoji delovanja industrije materialov še bolj zahtevni.
V Talumu so bili kot drugi najbolj učinkoviti proizvajalec primarnega aluminija na svetu primorani zaradi neprimerljivih konkurenčnih pogojev lani marca zaustavitvi proizvodnjo primarnega aluminija v elektroliznih celicah. Drobnič spomni, da je nadomestilo za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov večina proizvajalcev aluminija v Evropi prejemala že od leta 2013 naprej, v Sloveniji pa je bilo po desetletju nenehnih prizadevanj nadomestilo za energetsko intenzivno industrijo prvič izplačano v letu 2023 za leto 2020, po skoraj sedmih desetletjih in proizvedenih 3.995.450 tonah elektroliznega aluminija.
Pri proizvajalcih nekovinskih mineralnih izdelkov se je v prvem četrtletju 2024 poslabšal kazalnik zaupanja in je bil za 17 o. t. nižji kot v prvem četrtletju 2023. V istem obdobju so se najbolj poslabšala skupna naročila in izvozna naročila (-40 o. t.), proizvodnja (-21 o. t.) in pričakovana proizvodnja (-12 o. t.). Pri proizvajalcih kovin se je v prvem četrtletju 2024 rahlo izboljšal kazalnik zaupanja in je bil za 1 o. t. višji kot pred letom dni. Najbolj se je povečala ocena proizvodnje (+17 o. t.) ter pričakovane proizvodnje (+16 o. t.) ob sicer nižjih skupnih naročilih (-19 o. t.) in nižji pričakovani zaposlenosti (-17 o. t.).
Pripravila Analitika GZS
»Posledično smo v poslovnem letu 2023 ustvarili približno 25-odstotni padec obsega skupnih čistih prihodkov prodaje izdelkov iz aluminija glede na leto 2022, kljub temu pa smo samo zaradi povečevanja deleža prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo ustvarili nekoliko višji čisti dobiček in rast dodane vrednosti na zaposlenega kot leto poprej,« pojasnjuje Drobnič. Za letos napoveduje minimalno rast prihodkov in čistega dobička. Letošnje leto je za Talum leto investicij in prilagoditve na novo situacijo. »Na doseganje zastavljenega bo po naši trenutni oceni in zaznavi aktivnosti na trgih in v panogi predvsem vplival znižan obseg povpraševanja ter neprimerljivi konkurenčni pogoji za slovensko industrijo,« zaključuje Marko Drobnič.