Shrani za kasnejše branje.
Pohvaliti in izpostaviti je treba ljudi, ki inovirajo, meni Matjaž Pavlinjek, direktor podjetij Roto d.o.o. in Roto Nautica. Poskrbeti je treba, da so inovatorji zadovoljni, da se to vzdušje prenaša tudi na druge zaposlene.
Barbara Perko in Ester Fidel; foto: Bad Bones Agency/Anže Šerbinek
V Skupini Roto sta inoviranje in inovativnost pomemben del kulture podjetja. Matjaž Pavlinjek, direktor podjetij Roto d.o.o. in Roto Nautica, poudarja, da je treba izzive prenašati na vse zaposlene, saj to povečuje stopnjo inovacij in zvišuje pripadnost. Da so na pravi poti, dokazujejo tudi številne nagrade za njihove inovacije na razpisu Gospodarske zbornice Slovenije.
Nam lahko na kratko pojasnite, kako je Skupina Roto organizirana, kako ste si v družini Pavlinjek razdelili vloge pri vodenju, v kakšni meri se prepletajo?
V letu 2024 smo obeležili 50 let skupine Roto in 75 let uspešnega podjetništva družine Pavlinjek. Vsi štirje lastniki in člani družine še vedno pokrivamo najpomembnejše krovne funkcije v podjetju, hkrati pa pripravljamo mlajšo generacijo managerjev za prevzem posameznih podjetij v skupini. Oče in mama, ki sta ustanovitelja podjetja, sta vključena predvsem v nadzorne funkcije skupine Roto ter prisotna pri večjih investicijskih odločitvah. Sestra Nuša je direktorica podjetja Roto Slovenija, ki je specializirano za prodajo B to C produktov, jaz pa vodim podjetje Roto d.o.o., fokusirano predvsem na B to B trge, ter podjetje Roto Nautica.
Ponosno pa lahko povem, da se tudi naša najmlajša generacija družine Pavlinjek vključuje v posamezne aktivnosti v podjetju, kar je pomembno za nadaljnji razvoj podjetja.
Skupina Roto je nedvomno zgled tako na področju inovacij kot trajnosti. V preteklosti ste večkrat dejali, da se v podjetju na teden porodijo po tri inovacije. Kakšna je bila pot do te visoke ravni inovativnosti?
Izjemnega pomena je, da se inoviranje dotakne vsakega zaposlenega in je inovativnost integrirana v kulturo podjetja. Ljudje smo v osnovi naravnani tako, da poskušamo izboljševati svoje delo in uvajati spremembe, zato je pri zaposlenih potrebno pospeševati kulturo inoviranja. Le-to zagotavljamo tako, da so predlogi posameznikov slišani, realizirani in nagrajeni.
Moje stališče je, da top management ne sme reševati vseh problemov podjetja, ampak je potrebno prenašati izzive na vse zaposlene, kar posledično povečuje stopnjo inovacij in zvišuje pripadnost. Pogosto sem v proizvodnji, med ljudmi, ne le v svojem rednem delovnem času, ampak tudi popoldne, saj so mi stiki z zaposlenimi dragoceni. Zdi se mi zelo pomembno, da tudi sam slišim, kako se zaposleni počutijo, ali so zadovoljni, kaj bi izboljšali. Prepričan sem, da jih tudi dostopnost direktorja oziroma lastnika sprosti in motivira za odprtost in pogovor o izboljšavah in njihovih inovativnih predlogih. Ti se ne nanašajo le na izdelke, ampak tudi na izboljšave delovnih mest, kar je za zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko kulturo izjemnega pomena. V našem podjetju imamo v proizvodnji poseben poštni nabiralnik, v katerega zaposleni lahko dajo svoje pisne predloge. Vsak teden pregledamo te predloge na naši vodstveni koordinaciji, jih ovrednotimo in proučimo, v kakšni meri so izvedljivi. Pomembni vidiki so tudi, kakšen doprinos bo imela realizacija predlogov pri izdelku ali procesu dela, k prihranku časa in ne nazadnje tudi k izboljšanju kakovosti delovnega mesta, v kakšni meri bo olajšala delo.
V procesu inoviranja v Rotu sodeluje največ delavcev na strojih. Ti so ključni za racionalizacijo proizvodnih procesov.
Za trajnostno naravnane izdelke ste se odločili že pred četrt stoletja. Danes je trajnost »in«, vi pa ste bili na tem področju pred časom, še zlasti v Sloveniji. Kako se je porodila strategija trajnostne naravnanosti vašega portfelja in vašega delovanja?
V devetdesetih se je pojavila potreba po čiščenju odpadnih voda in takrat smo uvideli poslovno priložnost, da se lotimo razvoja sistemov za reševanje okoljske problematike. Danes smo eni izmed vodilnih, ki ponujajo rešitve za čiščenje komunalne in tudi industrijske odpadne vode v Sloveniji. Trajnost podjetja pa smo v zadnjih letih izboljšali s proizvodnimi postopki, ki praktično nimajo emisij in to bo tudi v prihodnosti fokus razvoja naših procesov.
Veliko pozornosti dajete tako razvoju novih izdelkov kot materialov. Kaj vas je navedlo k lastnemu razvojnemu oddelku? Kakšno pa je vodilo pri iskanju novih rešitev na področju surovin? Ste se v ta namen odločili, da sodelujete pri ustanovitvi Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu?
Polimeri so v zadnjem stoletju postopoma začeli nadomeščati kovinske materiale, predvsem zato, ker jih je možno enostavno preoblikovati. Naši proizvodi niso plastična embalaža za enkratno uporabo, ampak produkti iz polimerov, ki so namenjeni za trajno rabo. Največji izziv v B to B industriji so odprte kalkulacije. Zaradi tega zelo težko dosegamo visoke dodane vrednosti, saj nam kupci praktično vedno gledajo pod prste. Da bi ohranili dobro dodano vrednost, smo skupaj s Fakulteto za polimere v Slovenj Gradcu razvili tehnične materiale, ki jih sedaj izdelujemo v naši proizvodnji po bistveno nižjih stroških. Izjemnega pomena pa je naš moderno opremljen laboratorij, v katerem nadzorujemo kakovost izdelave teh materialov, kar je bistveno za stabilnost proizvodnih procesov.
Z našim najnovejšim produktnim stebrom Roto Nautice smo praktično postali eden od pionirjev v razvoju in izdelavi čolnov iz 3-slojnega polietilena.
Kakšne so vaše izkušnje pri sodelovanju oz. povezovanju z zunanjimi sodelavci ter raziskovalnimi ustanovami?
Zunanji sodelavci so kot čebelice, ki prinašajo in prenašajo znanje med podjetji in tako lahko celotna industrija napreduje. Smatram, da mora naše podjetje samostojno obvladovati in dobro zaščititi znanje, ki je vezano na osnovno dejavnost.
Znanja in storitve, ki jih rabimo občasno ali so vezana na projekte, pa je včasih smiselno tudi pridobiti v sodelovanju z raznimi organizacijami. V našem podjetju redno sodelujemo s podjetji, inštituti in znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in v EU za potrebe razvoja in za optimizacijo procesov.
Koliko napora pa je treba vložiti v to, da se pri zaposlenih vzpostavi in vzdržuje inovacijska »kondicija«, da vrelec novih idej nikoli ne usahne?
Smatram, da ni potreben poseben napor, ampak je pomembno, da je inovativnost del kulture podjetja, predvsem pa, da so ljudje slišani in hkrati motivirani za kreiranje idej. Del motivacije za inovativnost naših zaposlenih pa so denarne nagrade, ki jih najboljšim inovatorjem podarimo ob zaključku vsakega leta. Zadovoljen sem, da v procesu inoviranja v Rotu sodeluje največ delavcev na strojih, ki so ključni za racionalizacijo proizvodnih procesov.
Naj kot zanimivost izpostavim, da so med zaposlenimi v proizvodnji najbolj kreativni kuharji, ki so se v našem podjetju prekvalificirali. Domnevam, da k temu prispeva njihovo znanje s področja kulinarike ter občutek za toploto, saj je tudi pri polimerih pomemben del procesa segrevanje.
Imate v proizvodnji veliko priučenih delavcev?
Srednješolskega programa za področje polimerov ni. Tako kot še mnoga slovenska podjetja se tudi mi soočamo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra, kar je posledica tega, da država ni imela sistema za usklajevanje potreb gospodarstva in izobraževalnih programov. To rešujemo tako, da zaposlimo ljudi iz drugih strok, ki so se pripravljeni ustrezno priučiti in usposobiti, mi pa jim to omogočimo.
Kako se odločate, katerim inovacijam dati prednost – so odločilni odzivi trga ali trende narekujete tudi sami z novostmi, ki rešujejo okoljske izzive?
Pri procesni optimizaciji dajemo prednost inovacijam, ki nam znižujejo stroške in povečujejo kakovost proizvodnje; pri razvoju produktov pa tistim, kjer trg šele nastaja oz. konkurenca še ni povsem aktivna. Tako lahko tudi kupce navadimo na naše produkte in hkrati dosegamo boljšo dodano vrednost. Produkti, ki rešujejo problematiko onesnaženosti okolja, so še vedno med prednostnimi v našem razvoju, saj smatramo, da je ta trg globalno še vedno v porastu. S tem programom sedaj odpiramo trge vzhodne Afrike. V Keniji smo zgradili novo tovarno, kjer bomo proizvajali čistilne naprave in delovne čolne za lokalno tržišče.
Zavezanost trajnosti je vpeta v podjetje že zelo dolgo. Kakšna prednost je to danes za Roto, še zlasti če primerjate razmere s trendi pred 25 leti?
O trajnosti se pred 25 praktično skoraj ni govorilo, vendar smo se podobno kot druga podjetja v Slovenija tudi mi zgledovali po naših severnih sosedih. Tam je bilo reševanje ekologije že takrat pomembna gospodarska dejavnost. Če si bil v tistem času vizionar, si lahko prepoznal, da bo ta panoga zaživela tudi pri nas. In seveda, ker smo bili na slovenskem trgu prvi, ki smo ponujali sisteme za čiščenje voda, smo posledično pridobili večji tržni delež na našem in kmalu za tem tudi na trgu bivše Jugoslavije. Hkrati pa smo aktivno razvijali in posodabljali paleto proizvodov, da smo lahko danes atraktivni in konkurenčni na celem evropskem trgu.
Nam lahko na primeru katerega od novejših inovativnih izdelkov opišete pot od ideje do trga?
Najnovejši produktni steber v podjetju je program Roto Nautice, kjer smo praktično eni izmed pionirjev v razvoju in izdelavi čolnov iz 3-slojnega polietilena. Ideja se je rodila iz izziva, ki ga ima navtična industrija, saj je reciklaža kompozitnih čolnov izjemno kompleksna. Čolni, narejeni v Rotu, se tako 100 % reciklirajo po zaključku življenjskega cikla in tu vidimo v naših produktih izjemno poslovno priložnost. Leta 2018 smo tako razvili unikatno 3-slojno tehnologijo Rotoliva, ki zagotavlja, da se polietilenski čolni pri visokih hitrostih ne zvijajo.
Poleg tega pa imajo še druge prednosti, kot je odpornost na udarce, togost …, kar pa v našem proizvodnem procesu ni enostavno zagotoviti.
V fazi razvoja čolnov je bila pomembna odločitev, da smo v funkcionalni design razvoja izdelka vključevali tudi našo globalno prodajno mrežo, saj smo ugotovili, da zahteve in pričakovanja kupcev precej odstopajo glede na različne trge. Smatram, da je uspešna prodaja povezana z vključevanjem dealerjev v fazo razvoja, saj se tako počutijo kot del inovativnosti produkta.
Projekt Inovativna Slovenija, s katerim GZS že vrsto let promovira in spodbuja inovativnost, je nedvomno pozitivna zgodba.
Sedaj imamo v prodajni paleti že 3 čolne – Hydro 450 in 530 ter Korkyro 650, v razvoju pa Hydro 380 in Korkyro 550, ki bosta predstavljena na največji razstavi plovil v Evropi v Düsseldorfu januarja 2026. Atraktiven design in širok spekter čolnov nam omogoča, da smo v zadnjih petih letih razvili globalno prodajno mrežo. Menim, da je to izziv vsakega slovenskega podjetja.
V podjetje vstopajo mlajše generacije. Se morda njihov pogled na inoviranje v kakšnem pogledu razlikuje od vašega, ga dopolnjuje?
Mlajše generacije obvladajo digitalizacijo, uporabljajo umetno inteligenco in s pomočjo socialnih medijev najdejo hitro pot do rešitve. To je njihova velika prednost. V kombinaciji z izkušnjami starejših inženirjev je zmagovalna kombinacija, ki reši marsikateri problem. Pomembno pa je, da vsak njihov prispevek k izboljšavi in inovaciji pohvalimo in jih tako motiviramo ter gradimo njihovo pripadnost podjetju.
Kako pa ocenjujete GZS-jevo spodbujanje inovativnosti z nagrajevanjem najboljših inovacij na regijskih ravneh in na nacionalni?
Danes podjetja ne morejo preživeti brez inovativnosti. Pomembno pa je, kako inovacije evidentirajo in komunicirajo. Ljudi, ki inovirajo, je treba izpostaviti, da so zadovoljni in to vzdušje se kot spodbuda prenaša tudi na druge zaposlene. Pomembno je tudi, da gre glas o inovacijah v širšo javnost. Ta je premalo seznanjena z inovativnostjo v slovenskem gospodarstvu. Poslanstvo pa tudi dolžnost Gospodarske zbornice je, da promovira gospodarske dosežke ne le v krogu gospodarstvenikov, ampak tudi med splošno javnostjo. Inovativna Slovenija, s katero GZS že vrsto let promovira in spodbuja inovativnost, je nedvomno pozitivna zgodba.
Vaši izdelki so tudi prejemniki priznanj GZS za inovativne dosežke, Tudi letos se potegujete za najvišje priznanje na nacionalni ravni. Kako potem ti izdelki živijo v praksi, kam vse »potujejo«?
Praktično vsako leto prijavimo najboljše inovacije na razpis GZS, saj smatramo, da je potrebno inovacije posameznikov in ekip izpostaviti. Ponosni smo, da je letos naš novi motorni čoln Hydra 530 prejel zlato priznanje na lokalnem izboru in se poteguje za nacionalno priznanje GZS za inovacije 2025. V ta izdelek je bilo vloženega ogromno znanja in energije in ponosni smo na uspešno prodajo že v prvem letu proizvodnje.
Rdeča nit letošnjega izbora najboljših inovacij je Z novimi tehnologijami do neba. Zdi se, da je za Skupino Roto ne le na področju inovativnosti, ampak na vseh področjih meja le nebo, hkrati pa ohranjate trden stik s »tlemi«. Vam pri ambicioznem, hkrati preudarnem pogledu na prihodnost in razvoj podjetja pomagajo tudi vaše izkušnje pilota?
Nebo je strast vsakega pilota in če potegnem vzporednice med pilotom in inovativnostjo, lahko povem, da imata inovator in pilot skupno predvsem to, da vidita dlje in imata jasen cilj v primerjavi s tistimi, ki ostajajo samo na tleh. Zato v Rotu razmišljamo »out of the box« in to nam zagotavlja tehnološko in razvojno prednost pred našimi sledilci.