Shrani za kasnejše branje.
Pri prehodu v krožno gospodarstvo zbornica lahko pomaga podjetjem predvsem pri izobraževanju kadra.
Darja Kocbek
Na področju prehoda na krožno gospodarstvo je povezovanje med podjetji ključnega pomena. K temu lahko s svojimi aktivnostmi prispeva lokalna gospodarska zbornica, in sicer z informiranjem članov, organizacijo izobraževanj in srečanj med gospodarstveniki, pravi Miljenko Muha, predsednik uprave družbe Kostak Krško.
Na področju krožnega gospodarstva je še veliko možnosti uporabe sekundarnih surovin, pravi Miljenko Muha.
Foto: Kostak Krško
Podjetje je po njegovih besedah z razvojem dejavnosti na področju ravnanja z odpadki in povečanjem recikliranja v model krožnega gospodarstva že zelo vpeto. »V desetih letih smo postali eno izmed vodilnih podjetij za obdelavo odpadkov in proizvodnjo alternativnih goriv v Sloveniji, znanje s področja ravnanja s komunalnimi in industrijskimi podatki pa prenašamo tudi v tujino,« pravi Miljenko Muha.
V letošnjem letu bodo dokončali gradnjo novega Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, ki bo z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami in z razpoložljivimi kapacitetami po njegovih besedah dobra osnova krožnega gospodarstva v Sloveniji v smislu proizvodnje reciklantov oziroma sekundarnih surovin za nadaljnjo predelavo v gospodarstvu.
Povezovanje med podjetji je pomembno na področju prehoda na krožno gospodarstvo.
V okviru prehoda na krožno gospodarstvo Kostak zelo dobro sodeluje predvsem s posavskimi komunalnimi podjetji. To velja tako na področju ozaveščanja uporabnikov komunalnih storitev v smeri zmanjšanja količin odpadkov v gospodinjstvih in gospodarstvu, spodbujanja ponovne uporabe kot tudi na področju obdelave odpadkov v centru za ravnanje z odpadki.
»Dobro sodelujemo tudi s številnimi podjetji, vendar je na področju ravnanja z odpadki in prehoda v krožno gospodarstvo še vedno precej možnosti za izboljšave, predvsem na področju spodbujanja uporabe sekundarnih surovin in razvoja novih izdelkov,« ugotavlja Miljenko Muha.
Dobro sodelujejo predvsem s komunalnimi podjetji
»Krožno gospodarstvo in zeleni prehod sta v tesni povezavi z našo tovarno. Iz lesne biomase – kostanjevega lesa – proizvedemo ekstrakte in jih uspešno plasiramo na svetovni trg. Iz odpadnega lesa po ekstrakciji tanina proizvedemo toplotno in električno energijo. Pri tem procesu je edini odpadek pepel iz kotlovnice, ki ga uporabimo skupaj z vlakni iz lubja kot bio gnojilo za vrtičkarje,« pojasnjujejo v družbi Tanin Sevnica.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v posavski statistični regiji v 2023 druga najvišja med vsemi 12 statističnimi regijami. Znašala je 6,4 %, kar je bilo nad povprečjem Slovenije (5 %). Januarja 2024 je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 6,4 %, v Sloveniji 5,2 %.
Pripravila Analitika GZS
Od GZS in pristojnih državnih inštitucij ob tem pričakujejo, da aktivno sodelujejo pri snovanju zelenega energetskega prehoda iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. V to skupino poleg vetra in sonca po njihovih besedah sodi tudi biomasa. »Pri lesnih sortimentih je potrebno usmerjati porabo na področja z visoko dodano vrednostjo, kar kogeneracije vsekakor niso,« razlagajo v Taninu.
Edini odpadek pri procesu ekstrakcije tanina iz odpadnega lesa v podjetju Tanin Sevnica je pepel iz kotlovnice, ki ga skupaj z vlakni iz lubja uporabijo kot bio gnojilo za vrtičkarje.
Foto: Tanin
Visoka dodana vrednost je po njihovih besedah v lesnopredelovalni verigi, kemijski predelavi, izdelavi kompozitov in novih tehnologijah. Na ta področja bi država morala usmerjati subvencije. Na drugi strani pa subvencije v energetski sektor negativno vplivajo na druge gospodarske panoge, papirno industrijo, gradbeno in pohištveno industrijo, saj se zaradi njih dvigujejo cene surovin.
V 2023 je bilo v posavski statistični regiji v povprečju 2.297 brezposelnih, kar je bilo za 317 oseb oz. za 12,1 % manj kot leta 2022. V prvem četrtletju 2024 je bilo brezposelnih 2.195 oseb, kar je za 254 oz. za 10,4 % manj kot v prvem četrtletju lani.
Pripravila Analitika GZS
Glavna dejavnost je podaljševanje življenjske dobe materialov
Čim manj stranskih odpadkov, ki bi bili neuporabni za nadaljnjo proizvodnjo, se trudijo proizvesti v podjetju Chemcolor Sevnica. »Skrbno ločujemo in zbiramo določene surovine, kot so papir, kovina in plastika. Oddajamo jih na zbirne centre, kjer jih lahko uporabijo za ponovno predelavo. Kot proizvajalci zaščitnih premazov se predvsem trudimo za podaljševanje življenjske dobe izdelkov, ki so površinsko zaščiteni s premazi, ki čim manj bremenijo okolje,« pojasnjujejo.
V obdobju od januarja do marca 2024 so delodajalci v posavski regiji sporočili 1.503 prostih delovnih mest, največ iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti in zdravstva ter socialnega varstva. Največ je bilo povpraševanja delodajalcev po naslednjih poklicih: čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (91), delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (66), kuhinjski pomočniki (64), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. (61), natakarji (53), delavci za preprosta poljedelska dela (48), kuharji (45), delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (43), poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu (38), zidarji ipd. (31), itd.
Pripravila Analitika GZS
Podaljševanje življenjske dobe materialov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju, tako kovine, betoni, les, polimeri, je tudi glavna dejavnost podjetja Chemcolor. Področje, kjer želijo delovati trajnostno, je predvsem proizvodnja s čim manj odpadki ter dolga življenjska doba izdelkov. »V tej luči smo sredi nove investicije v izboljšano tehnologijo proizvodnje zelo kakovostnih, a proizvodno delikatnih premazov, kjer bomo z izboljšano tehnologijo proizvodnje močno znižali izmet pri proizvodnji teh tipov premazov,« razlagajo.
V posavski regiji je bilo v 2023 (merjeno po regiji delovnega mesta) 26,3 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo 132 oseb oz. za 0,5 % več kot v letu 2022. Število zaposlenih pri pravnih osebah oz. s. p. je bilo ta čas višje za 52 oseb in samozaposlenih za 80 oseb več. Posavska regija je v 2023 zaposlovala (merjeno po regiji delovnega mesta) 2,8 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.
Pripravila Analitika GZS
Poleg tega iščejo vedno nove možnosti optimizacij in trajnostnih rešitev na področju transporta, logistike, razvoja ter načrtovanja proizvodnje, kjer znižujejo potrebne vire, porabo energije ter skrajšujejo čas.
V skladu s cilji prehoda v krožno gospodarstvo dobavitelji v zadnjem času ponujajo vedno več možnosti ter izbire surovin, ki so obnovljive ali vsaj z določenim deležem obnovljivih komponent, ki jih vedno več vpeljujemo v proizvodnjo. »Na tem področju smo v resnici zelo aktivni že zelo dolgo. Pred leti smo bio-obnovljive surovine raje zamolčali, saj v tem času kljub vrhunskemu produktu kupci ne bi verjeli, da je kakovosten, če bi javno oznanjali,« pravijo v Chemcolorju.
Eden od ukrepov, ki ga izvajajo že vrsto let, je uporaba kovinske embalaže namesto plastične, kjer je to le mogoče. Čeprav je kovinska embalaža dražja od plastične, jo je mogoče v celoti teoretično neomejeno-krat reciklirati. Če po nesreči zaide v naravo, sama prerjavi in za naravo predstavlja bistveno nižjo obremenitev ter tveganje od plastične embalaže.
Pri uvajanju krožnega gospodarstva je Chemcolor v preteklih letih uspešno sodeloval s posameznimi izpostavami GZS. Ob tem predvsem na področju izobraževanja kadra so jim zbornice nudile pomoč pri iniciaciji in financiranju teh usposabljanj, ki so zlasti pripomogla k dvigu določenih manjkajočih, a prepotrebnih kompetenc. »Ta prispevek je viden predvsem v kriznih trenutkih, ko so potrebni hitri odzivi na spremembe v poslovnem okolju,« pojasnjujejo v Chemcolorju.
Družba Kostak gradi novi Center z ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. Center bo dokončan v letošnjem letu.
Foto: Kostak Krško
Družba Preis Group glede na panogo in tip proizvodnje (kovinsko predelovalna) izključno po naročilu na zelenem prehodu ne more veliko narediti. »Edino, kar izstopa, je to, da delamo za elektroenergetske gigante Siemens, Hitachi, ki z veliko intenzivnostjo delajo na področju elektroenergetskih omrežij (predvsem v Nemčiji in Avstriji), da bi bil mogoč čim hitrejši prehod na brezogljično družbo,« razlagajo v Preis Group.
V prvih dveh mesecih 2024 je bilo v posavski regiji za 0,4 % oz. za 217 delovno aktivnih oseb več kot v prvih dveh mesecih 2023.
Pripravila Analitika GZS
Proizvajajo pa ohišja za transformatorje, ki so del elektroenergetskih omrežij. »V naslednjih letih se glede na projekcije kupcev obeta velika rast trga, kar za nas posledično pomeni dobro zasedenost kapacitet oziroma nas pelje v nove investicije za razširitev kapacitet,« razlagajo. Pri tem pričakujejo, da bo zaradi birokratskih ovir zanje prvi izziv pridobitev gradbenih dovoljenj. V primeru večjih zapletov se kot član obrnejo po pomoč tudi na GZS Posavsko gospodarsko zbornico, Krško.
