Shrani za kasnejše branje.
Pri umeščanju protipoplavnih ukrepov je izjemnega pomena dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, saj poznajo stanje v svoji občini in stališča prebivalcev.
Mateja Jordan, foto: Tadej Kreft
»Ne moremo se delati, da podnebnih sprememb ni, poplave – in tudi suše – bodo vse pogostejše, na kar se moramo ustrezno pripraviti. Potreben bo družbeni konsenz. To ni več samo vprašanje urejanja voda ali zgolj prostorskega načrtovanja,« je kmalu po prevzemu funkcije poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Velikega, za vso državo pomembnega izziva, sanacije škode na vodotokih in ukrepov za dolgoročno povečanje odpornosti na poplavne dogodke, so se na ministrstvu lotili s premišljenim pristopom k načrtovanju, gradnji in upravljanju vodnogospodarske infrastrukture ter z zagotovitvijo ustreznih virov financiranja. Na ta način nameravajo odpraviti posledice dolgoletnega zanemarjanja področja urejanja voda in hkrati zagotoviti ustrezne pogoje za učinkovito upravljanje in vzdrževanje vodotokov ter zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalcev. Na ministrstvu so prepričani, da bodo samo celoviti ukrepi povečali odpornost na poplavne dogodke, ki se bodo po pričakovanjih zaradi podnebnih sprememb pojavljali vedno pogosteje.
Kako učinkovita je bila sanacija po lanskih poplavah? Vlada je z drugim interventnim zakonom zagotovila dodatne kapacitete za čiščenje strug – je bilo to dovolj, so vsi najbolj problematični vodotoki skoraj leto dni po ujmi sanirani? Kako nameravate področje urejanja vodotokov zastaviti v prihodnosti?
V tem izrednem dogodku je bilo poškodovanih okoli štiri tisoč kilometrov vodotokov, končna neposredna škoda na vodni infrastrukturi pa znaša več kot 1,3 milijarde evrov. Takoj po poplavah so bili izvedeni interventni ukrepi; sledili so izredni ukrepi, s katerimi se je zagotovilo pretočnost in so v veliki večini zaključeni. Zdaj se začenja obnova, vzporedno pa se izvaja tudi vzdrževanje in nadaljevanje že začetih investicij.
Na področju voda morajo biti ukrepi taki, da bodo trajneje varovali naselja in infrastrukturo pred poplavami ter omogočili odpornost na podnebne spremembe.
Poplave so res povzročile veliko škode, hkrati pa so opozorile na neustrezno ureditev področja urejanja vodotokov in zato je to tudi priložnost, da področje sistemsko in dolgoročno bolje uredimo – od priprave tehničnih smernic, celovitih hidrološko-hidravličnih študij, dobro pripravljene projektne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tudi »na zalogo«, sprememb zakonodaje do ustreznejše organizacije. Tako smo pristopili k spremembi pravnih podlag, s katerim bomo zaostrili umeščanje novih objektov na poplavna območja. Pomembno je, da se več finančnih sredstev, poleg vlaganj v protipoplavne investicijske ukrepe, nameni tudi rednemu vzdrževanju vodne infrastrukture.
Kateri konkretni ukrepi pa so predvideni v nadaljevanju?
Področje urejanja voda je bilo desetletja žal zapostavljeno, kar so pokazale tudi lanske poplave. Zdaj se začenja petletna sanacija po programu, ki ga je nedavno sprejela vlada. Nekje lahko pričnemo s pripravo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč, drugje pa bo treba predhodno sprejeti tudi ustrezne prostorske načrte. Tako na porečju Savinje s pritoki že tečejo aktivnosti, vezane na tri državne prostorske načrte za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Pri tem moramo upoštevati, da je treba vodotoke urejati celovito, saj posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, tako dolvodno kot gorvodno. Zato je pomembno, da ukrepe izvajamo tako na povirju vodotokov, kjer zadržujemo sedimente in plavje, kot tudi vzdolž vodotoka, kjer urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje vode ter zmanjšujemo erozijske procese.
V zvezi s tem smo pristopili tudi k pripravi načrtov sistemsko povezanih ukrepov na vodotokih, ki omogočajo celovit vpogled v urejanje vodotokov, določanje prioritet in pripravo letnih planov izvajanja investicij v vodotoke.
Med trajnejšimi ukrepi je načrtovana tudi gradnja mokrih in suhih zadrževalnikov. Glede prvih stroka meni, da ob poplavah niso učinkoviti, pri drugih je problem umeščanje v prostor oziroma odpor lastnikov zemljišč. Kako boste pospešili uresničevanje gradnje?
Na področju voda morajo biti ukrepi taki, da bodo trajneje varovali naselja in infrastrukturo pred poplavami ter omogočili odpornost na podnebne spremembe. Med njimi so zadrževalniki voda v zgornjih hudourniških delih porečij. Ti zadrževalniki zadržujejo prod in s tem preprečujejo prekomerno odlaganje naplavin dolvodno v naseljih oziroma dolvodno v strugah hudournikov. S tem je bistveno zmanjšana možnost zamašitve vseh mostov in prepustov dolvodno, povečana pa je tudi pretočnost strug. Taki nalivi, poplave, kot smo jih imeli lani avgusta, se ne bodo pojavljali več na vsakih 500 let, ampak bodo očitno desetletni ali celo letni pojavi.
Vlada RS je s sprejetjem predhodnega programa že v letu 2023 nakazala predplačila občinam v skupni višini 218 milijonov evrov, ki se v pretežni meri ravno sedaj uporabljajo pri izvedbi obnovitvenih del.
Zadrževanje visokih voda je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti, saj lahko suhi zadrževalniki zadržijo ogromne količine poplavnih voda. Nobena mrtvica, mlaka ali loka ne morejo niti približno nadomestiti zadrževalnega prostora v zadrževalniku. Ukrepa zadrževanja visokovodnih valov ni možno izvajati povsod, zato je še toliko bolj smotrno, da se ga načrtuje tam, kjer ima učinek in so za njegovo izvedbo dani ustrezni pogoji, ki upoštevajo prostorski vidik, značilnosti površja … Povsod, kjer prostorske danosti to omogočajo, načrtujemo ohranjanje in aktivacijo dodatnih razlivnih površin ter preučimo ostale možne rešitve. Zaradi stanja v prostoru to marsikje ni več mogoče. Mnoge nekdanje razlivne površine so namreč urbanizirane. Poleg tega smo se v dialogu s kmetijskim sektorjem zavezali, da se bomo pri umeščanju protipoplavnih ukrepov, kjer je to mogoče, izogibali najboljšim kmetijskim zemljiščem.
Ugotavljamo, da sta v preteklih letih način pridobivanja zemljišč in predvsem komunikacija med vsemi deležniki nekoliko šepala. Zdaj smo se odločili za drugačen pristop, tudi pri vprašanju pridobivanja zemljišč. Pristop temelji na bolj aktivni in odprti komunikaciji. Ob tem bomo upoštevali korake, ki so bili glede pridobivanja zemljišč podrobneje definirani v okviru Dogovora o načinu uresničevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov, ki je bil podpisan v letošnjem marcu.
Kako se je vloga suhih zadrževalnikov izkazala ob lanskih poplavah?
Suhi zadrževalniki so v lanskih poplavah odigrali svojo vlogo in pripomogli k temu, da stanje dolvodno ni bilo še slabše. Če bi bili na primer v času lanskoletnih poplav že izvedeni suhi zadrževalniki v spodnji Savinjski dolini, za katere postopek sprejetja DPN in njihovo načrtovanje že potekata, bi verjetno bilo stanje med poplavnim dogodkom bistveno drugačno. To velja za vsa naselja ob Savinji v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Žalec, Laško in Celje. Slednje sicer ni bilo poplavljeno, manjkalo pa je petnajst centimetrov, da Ložnica prelije zid.
Kako uspešni so bili dogovori z župani glede dodatnih ukrepov protipoplavne zaščite? Kakšna je bila vsebina teh dogovorov? Kakšne kompetence oziroma dolžnosti sploh imajo lokalne skupnosti pri upravljanju vodotokov?
Dobro sodelovanje z občinami je pri umeščanju protipoplavnih ukrepov izjemnega pomena, saj poznajo situacijo v svoji občini in poznajo prebivalce. V sklopu načrtovanja za okrevanje in odpornost je sodelovanje občin ključnega pomena na primer pri pridobivanju gradbenih dovoljenj oziroma pravice graditi ter pridobivanju zemljišč, ki so za to potrebna. Tudi sicer je vloga občin pomembna pri vzdrževanju vodotokov 2. reda, saj zakon o vodah v 100. členu določa, da mora lastnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.
Zdaj je zagotovo že znana končna ocena neposredne škode po poplavah …
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023, vlada pa je program sprejela sredi letošnjega maja.
Program vključuje zagotavljanje finančnih virov ter realizacijo ukrepov pri obnovi po največjih poplavah v zgodovini Slovenije na različnih področjih. Na področju lokalne infrastrukture in izvedbe geotehničnih ukrepov zajema sanacijo vodovodov, kanalizacije, lokalne cestne mreže in sanacijo plazov v višini 598,64 milijona evrov; sanacija vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe v izvedbi Direkcije RS za vode bo veljala 1,36 milijarde evrov, informacijska podpora programu v izvedbi Državne tehnične pisarne pa 23,5 milijona evrov; za obnovo zavarovanih elementov kulturne dediščine na objektih v lasti oseb zasebnega in javnega prava – ne v lasti države – je namenjenih 40,32 milijona evrov; 175 milijonov evrov bo stala nadomestitvena gradnja, katere nosilec je Služba Vlade za obnovo, MNVP pa pri tem sodeluje v postopkih prostorskega načrtovanja in gradbenih dovoljenj; za obnovo stanovanj zasebnih lastnikov je predvidenih 74,8 milijona evrov; za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti 55 milijonov evrov ter za sanacijo plazu pod gradom Grad še 2. 85 milijona evrov.
Skupna višina potrebnih sredstev v petletnem obdobju do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov, od tega kar 1,36 milijarde evrov za sanacijo vodne infrastrukture. Programe za odpravo posledic škode po poplavah so sprejeli še Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Koliko sredstev je država doslej že namenila za pomoč in sanacijo po poplavah?
Vlada RS je s sprejetjem predhodnega programa že v letu 2023 nakazala predplačila občinam v skupni višini 218 milijonov evrov, ki se v pretežni meri ravno sedaj uporabljajo pri izvedbi obnovitvenih del. Ravno tako so bila, v skladu s sprejeto interventno zakonodajo, izvedena predplačila fizičnim osebam za obnovo 4.557 stanovanjskih objektov v skupnem znesku preko 33,7 milijona evrov, in sicer več kot 7.250 lastnikom.
Poleg tega so bila, kot izredna denarna socialna pomoč prizadetim prebivalcem, do danes izplačana sredstva državnega proračuna v znesku dobrih 58 milijonov evrov ter v letu 2023 tudi sredstva humanitarnima organizacijama Rdeči križ in Karitas v skupni višini 10 milijonov evrov.
Zakon o obnovi naj bi postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Kako to podrobneje definira na področju urejanja prostora in gradnje? So v sklopu zakona načrtovane tudi spremembe, ki bodo državi omogočale, da bo hitreje in enostavneje kupila zemljišča za gradnjo objektov? Kako celovito ukrepi naslavljajo povečanje odpornosti in prilagajanje podnebnim spremembam in ekstremnim pojavom?
Glavni namen zakona je zagotoviti mehanizme za kakovostno in hitrejšo obnovo četrtega avgusta 2023 poplavljenih območij, zaščito in trajno ureditev pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter zagotoviti razvoj na prizadetih območjih.
MNVP z zakonom omogoča trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in druge infrastrukture, vse s ciljem, da se čimprej obnovi v poplavah prizadeta območja ter zagotovi odpornost na bodoče izredne vremenske dogodke, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Zakon bo tako skrajšal in poenostavil upravne postopke ter zagotovil hitrejšo obnovo prizadetih območij. Členi v pristojnosti MNVP se nanašajo na odstope od določb zakona o urejanju prostora, odstop od določb gradbenega zakona ter zakona o katastru nepremičnin – vse omenjeno spada na področje urejanja prostora in graditev –, ter odstopa od zakona o vodah in zakona o kmetijskih zemljiščih, ki urejata gradnjo vodne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih ter vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč oziroma urejanje voda. Dodatno pa v zakonu uvajamo ukrepe za čas trajanja zakona, to je naslednjih pet let, na področju koordinacije gradbenih investicij, na področju urejanja prostora – nadomestitveni stanovanjski, gospodarski in drugi objekti ter nadomestne gradnje, na področju urejanja območij voda ter povezane infrastrukture in na področju plazov – dostopnost podatkov in nujni geotehnični ukrepi.
Za dve leti se podaljšuje možnost za rekonstrukcijo objektov, več ukrepov je namenjenih pohitritvi postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Naj pojasnim še bolj konkretno – zakon daje možnost hitrejšega sprejemanja prostorskih načrtov, oprostitev plačila komunalnega prispevka pri nadomestnih in nadomestitvenih gradnjah ter skrajšuje in poenostavlja nekatere postopke s področja gradnje.
Za rušitev objektov, ki bodo za rušitev določena s sklepom vlade, ne bo potrebno gradbeno dovoljenje. Obravnava postopkov, potrebnih za gradnjo objektov zaradi obnove po poplavah, bo prednostna. Za dve leti se podaljšuje možnost za rekonstrukcijo objektov, več ukrepov je namenjenih pohitritvi postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj … Zakon opredeljuje tudi obveznosti države za podnebnim spremembam prilagojene vodnogospodarske ureditve in upravljanja z vodami nasploh. V primerih, ko koncesionarji ne bi uspeli opraviti vsega dela, pa je predvidena tudi možnost vključitve občin na urejanju vodotokov 2. reda. Omogočene so tudi dodatne možnosti za umeščanje in skrb za vodno ter ostalo infrastrukturo.
Poplavno ogrožena je tudi obalna regija, zlasti mesti Piran in Koper. Kateri gradbeni ukrepi so nujni in koliko država oziroma Direkcija RS za vode sodelujeta pri njihovem načrtovanju?
Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran so območja pomembnega vpliva poplav. DRSV sodeluje pri aktivnostih za pripravo in izvedbo protipoplavnih ureditev sodeluje z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi. Ukrepi v Kopru in Izoli so vključeni v nabor ukrepov za financiranje iz Načrta za okrevanje in odpornost in bodo izvedeni v letu 2026.
V občini Piran pa se je izkazalo, da je zagotavljanje protipoplavnih ureditev povezano z drugimi ureditvami, zato je projekt bistveno širši in ga Občina ne bo uspela realizirati v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Zato je Občina sama pristopila k izvedbi javnega natečaja.