Shrani za kasnejše branje.
Nefinančno poročanje ni pomembno le za podjetje, temveč tudi za lokalno skupnost, poslovne partnerje, zaposlene in druge deležnike, zato se zanj odloča tudi vedno več slovenskih podjetij. Velika razdrobljenost poročevalskih okvirjev in standardov pa bo, tudi zaradi pravnih sprememb, v prihodnosti zahtevala poenotenje.
Mateja Jordan
Evropska zakonodaja je pred šestimi leti k nefinančnemu poročanju že zavezala nekatere slovenske družbe, nove direktive pa bodo bistveno povečale krog podjetij, vključenih v nefinančno poročanje. Za tiste, ki so merjenje elementov trajnosti v svojo poslovno prakso (prostovoljno) vpeljali že pred leti, bo uveljavljanje standardov zagotovo enostavnejše. Med slovenskimi podjetji, ki se ob tem zavedajo tudi konkurenčne prednosti trajnostne naravnanosti, so tudi Krka, Lek, Steklarna Hrastnik, Telekom in Fraport.
Globalni standard GRI, ključni pospeševalec trajnostnega poročanja
»Prve korake na področju javnega razkrivanja okoljskih vplivov lahko, po nam znanih podatkih, zasledimo okrog leta 2000. Leto prej je izšlo prvo okoljsko poročilo, tri leta kasneje prvo poročilo o korporativnem trajnostnem razvoju,« se zametkov trajnostnega poročanja v Sloveniji spominja Vita Kernel iz Studia Kernel, ki je gospodarske družbe v Sloveniji k razkrivanju trajnostnih vsebin in sledenju mednarodnim smernicam za trajnostno poročanje usmerjala že na prelomu tisočletja.
Po navedbah direktorice koprske družbe za komunikacijsko upravljanje so pomen razkrivanja nefinančnih vidikov poslovanja in celovitega poročanja najhitreje osvojile gospodarske družbe, ki so poslovale na mednarodnem trgu in sledile mednarodnim standardom kakovosti.
»Naš ključen prispevek je bil in je še usmerjen v razumevanje enovitosti ter medsebojne skladnosti poslovne in trajnostne strategije, v prepoznavanje bistvenosti kot ključne osnove za trajnostno poročanje ter v mednarodno primerljiva razkritja, tudi znotraj samih panog,« ocenjuje Kernelova in kot ključnega pospeševalca razvoja trajnostnega poročanja in razumevanja trajnosti izpostavlja danes sicer globalni standard, smernice GRI (Global Reporting Initiative).
Registracija EMAS velja za nadgradnjo sistemov standarda ISO 14001 za okoljsko ravnanje in presojanje.
»Te smernice, ki jih uporabljamo dobrih 15 let, so prinesle zavedanje o nujnosti ravnovesja družbenih in okoljskih vidikov delovanja organizacij, o pomenu vključevanja interesov deležnikov, vlogi poslovnih politik in mednarodno primerljivih merljivih kazalnikih. Podjetjem, ki jim sledijo v EU in svetu, bodo močno olajšale izpolnjevanje zahtev nove evropske in mednarodne regulative,« je prepričana Vita Kernel.
Pomembna je izmenjava znanja, izkušenj in dobre prakse med podjetji
Kot ugotavlja Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS, tudi javnost v zadnjem času veliko pozornosti posveča trajnostnemu poročanju podjetij, katerega pomemben delež obsegajo okoljski vplivi oziroma kazalniki. S temi, pravi, imajo večja proizvodna podjetja že kar nekaj izkušenj.
»To še posebej velja za podjetja, ki imajo registracijo EMAS. Ta velja za nekakšno nadgradnjo sistemov standarda ISO 14001 za okoljsko ravnanje in presojanje, saj pogoji za registracijo predvidevajo pripravo okoljske izjave, ki je precej zahteven dokument,« pravi sogovornica.
Poseben izziv vidi v načinu predstavitve strokovno tehničnih okoljskih podatkov, ki jih podjetje spremlja. »Te mora v izjavi prikazati tako, da so razumljivi širši javnosti in jih je možno primerjati tako po letih poslovanja v samem podjetju kot tudi panožno in medpanožno z drugimi organizacijami v EU, ki so se odločile za registracijo,« še pojasnjuje Antonija Božič Cerar in spomni, da na GZS pomen javnega okoljskega poročanja poudarjajo od leta 2004, ko je Gorenje kot prvo slovensko podjetje pridobilo EMAS registracijo.
»Obstaja veliko različnih pristopov in smernic; pomembno pa je, da si podjetja izmenjujejo znanje, izkušnje in dobre prakse na tem področju. Menimo, da je eno od poslanstev GZS, da nudi podjetjem platformo za mreženje in izmenjavo tovrstnih izkušenj,« je prepričana Božič Cerar.
Proaktiven in celovit okoljski management za boljši okoljski učinek
Po mnenju Blanke Kaker iz Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) v Sloveniji obstaja velik potencial za povečanje vpisa v register EMAS, a bi morala biti shema bolje (pre)poznana že na ravni države. »Celovito okoljsko poročanje, zagotavljanje čimbolj zakonsko skladnega okoljskega delovanja, nenehno izboljševanje okoljskih učinkov ter dvostopenjsko preverjanje vsega navedenega pri preveritelju in pristojnemu organu bi lahko zagotavljali večje zaupanje pri poslovanju med zasebnimi in javnimi podjetji,« razmišlja strokovnjakinja in opaža, da se v zadnjih letih vse več organizacij odloča tudi za preverjanje ali oceno skladnosti delovanja z zakonodajnimi zahtevami na področju okolja.
»Večinoma gre za velike ali srednje organizacije v tuji lasti iz različnih branž, ki na ta način ne pridobijo le ocene skladnosti, pač pa še eno interpretacijo zelo kompleksnih zahtev. Te zahteve so večkrat povezane z različnimi evidencami, ki vzamejo veliko časa, ali zahtevami, ki povzročajo visoke stroške – na primer zahteva po dnevnih analizah, izvedenih v akreditiranih laboratorijih, kjer vzorce vsakodnevno vozijo po nekaj kilometrov daleč.«
Ob tem se zdi presojevalki na mestu razmislek, ali z vrsto evidenc in tovrstnim nadzorom res dosegamo boljši okoljski učinek. Po njenem bi lahko bil eden od ukrepov proaktiven in celovit okoljski management, kjer pristop določajo mednarodni standardi, na primer ISO 14001 ali uredba EMAS.
Trajnostne teme kot del razvojne strategije in organizacijske kulture
V Tovarni zdravil Krka iz Novega mesta so prvo celovito trajnostno poročilo, ki je vključevalo okoljski in socialni del ter več kazalnikov trajnostnega razvoja, predstavili že pred skoraj 20 leti. Kot razlaga član uprave Krke David Bratož, posebnega motiva niso potrebovali, saj Krkino poslovanje že desetletja temelji na trajnostnih področjih, kot so kakovost, inovacije, upravljanje s kadri in odgovorno ravnanje z okoljem.
»Naše deležnike smo želeli obveščati o napredku na tem področju. Že leta 2004 smo v poročilu postregli tudi s konkretnim napredkom na področju zbiranja reciklirnih odpadkov porabe rečne vode,« se spominja Bratož in zagotavlja, da je okoljska politika del razvojne strategije in organizacijske kulture Krke ter vodi v smer trajnostnega izboljšanja na področju varovanja okolja.
Foto: Tovarna zdravil Krka
Vsi dokumenti so v okviru letnih poročil na vpogled na spletni strani podjetja in vključujejo zaposlene, varovanje okolja ter komuniciranje z različnimi deležniki, predvsem poslovnimi partnerji in vlagatelji. Zadnji dve poročili so v Krki pripravili v skladu z GRI (Global Reporting Initiative) standardi. »V zadnjih dveh letih smo to področje še nadgradili in ga bomo nadgrajevali tudi v prihodnje,« napoveduje sogovornik.
GZS nudi podjetjem platformo za mreženje in izmenjavo izkušenj na področju trajnostnih poročil.
Zaupanje, odgovornost in celovit vpogled v poslovanje podjetja
Tudi Lekova zgodnja odločitev za razkrivanje trajnostnih vidikov je bila odraz integrirane poslovne strategije in odgovornega poslovanja kot temeljnega poslovnega načela. »Že v obdobju objave prvega poročila o trajnostnem razvoju sta Novartis in Sandoz kot njegova divizija v vodenje in upravljanje vključevala bistvene trajnostne vidike. Tudi v Leku smo cilje in odgovornosti za trajnostne vidike tedaj opredelili in izvajali na vseh ravneh vodenja, tudi na najvišji,« na vprašanje o motivu za prostovoljno trajnostno poročanje odgovarjajo iz farmacevtske družbe Lek.
Prvi javno objavljeni poročili sta bili Okoljsko poročilo za leto 2009 in Poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2010; pri zadnjem so združili več poročevalskih zahtev (programa odgovornega ravnanja – POR, standarda ISO 14001 in sistema EMAS) ter sočasno uvedli mednarodne smernice trajnostnega poročanja GRI. »Razkrivali smo ključne finančne in nefinančne informacije o poslovanju, vsebine o politikah družbe, vodenju in upravljanju, okoljskih in družbenih vplivih,« pojasnjujejo v farmacevtski družbi Lek.
Celovita trajnostna poročila podjetje objavlja na spletni strani, ključne informacije pa še v letnem poročilu. Na ta način gradijo zaupanje pri deležnikih in v družbi, izkazujejo svojo odgovornost in omogočajo celovit vpogled v poslovanje podjetja. Okoljske podatke že vrsto let presojajo zunanji presojevalci.
Zelena prihodnost steklarske industrije v Zasavju
»Trajnostno poročilo jasno odraža našo namero ter zavezo k zeleni transformaciji ne samo podjetja in lokalnega okolja, v Steklarni Hrastnik želimo biti vodilni znotraj steklarske industrije na področju trajnostnega poslovanja,« usmeritev enega najstarejših zasavskih podjetij opisuje generalni direktor Peter Čas.
Prvo trajnostno poročilo so, v skladu z mednarodnimi smernicami GRI, v Steklarni Hrastnik pripravili pred petimi leti. V njem so želeli bralce seznaniti z zastavljeno potjo in smernicami podjetja na področju trajnostnega razvoja in delovanja. Kot so poudarili, se ne naslanjajo samo na prodajne številke in finančne kazalce, temveč na vrednote, tradicijo, znanje, odprto komunikacijo, zaupanje in medsebojno spoštovanje. Usmeritev Steklarne Hrastnik dokazuje tudi zlata medalja za trajnostni razvoj EcoVadis 2022.
Stalna nadgradnja trajnostnega poročanja
Prva trajnostna poročila so v Telekomu Slovenije nastala na pobudo zaposlenih ter na podlagi zgledovalnega primerjanja (benchmarking) in sodelovanja v združenju telekomunikacijskih operaterjev ETNO. »Poročila smo sicer pripravljali že prej, prvič pa smo integrirano letno poročilo po smernicah GRI objavili za leto 2009, ko smo v poročanje vključili tudi trajnostne kazalnike – kazalce gospodarskega razvoja, ravnanja z okoljem, dostojnega dela in družbenega okolja, ter uporabili primerjave združenja ETNO,« navaja Teodor Prosen, vodja trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti v Telekomu Slovenije.
Že takrat so se trajnostne tematike lotili celovito, načrtno in dolgoročno, poročilo je prestalo neodvisno zunanjo presojo, vanj so vključili tudi izjavo neodvisnega revizorja o trajnostnem poročilu. »Seveda so se smernice GRI vmes spreminjale in nadgrajevale, zavedanje o pomenu trajnostnega poslovanja pa je tesno vpeto v naše poslovanje. Tako smo skladno z razvojem smernic tudi mi svoje poročanje stalno nadgrajevali. Za trajnostno poročanje smo bili tudi nagrajeni.«
O trajnostnih kazalnikih tako v okviru letnega poročila redno poročajo že skoraj petnajst let. »Na ta način sporočamo, da je trajnost sestavni in integralni del našega poslovanja,« zatrjuje Prosen.
Celovito in uravnoteženo poročanje
Družba Fraport, ki upravlja z ljubljanskim letališčem, se je že v prvem trajnostnem poročilu leta 2016 zavezala, da bo z odgovornim in trajnostnim ravnanjem nadaljevala ter o njem pošteno poročala tudi v prihodnje. »Zavedanje pomembnosti trajnostne naravnanosti in razvoja je bilo že takrat vgrajeno v vsakdanje delovanje družbe. Naša prizadevanja smo sistematično zbrali na enem mestu s ciljem transparentnosti in širjenja zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja,« poudarjajo v Fraportu.
Foto: Peter Irman
»S trajnostnim poročilom transparentno prikazujemo svojo trajnostno pot z dosežki, izzivi in načrti. Za celovit vpogled v naše poslovanje je javno dostopno tudi naše letno poročilo, komplementarno trajnostnemu. Poročanje je celovito in uravnoteženo. Zagotavljamo verodostojnost podatkov, ki so jasni in primerljivi s preteklimi leti.«
Tudi v zadnjem dokumentu, pripravljenem v skladu s standardi GRI, poročajo o vseh ključnih vidikih trajnostnega razvoja, kot so strategija, poslovanje in integrirani sistemi upravljanja ter aktivnosti, s katerimi vračajo okolju. »Naša prizadevanja so zapisana v poglavjih o trajnostnem komuniciranju, družbeno odgovornih projektih, trajnostnih odnosih z zaposlenimi, s potniki, z obiskovalci in s poslovnimi partnerji ter trajnostnem odnosu do okolja,« še zatrjujejo in trajnostno poročilo ocenjujejo kot pomembno orodje trajnostnega upravljanja.
