Shrani za kasnejše branje.
Vodstvo upravnega odbora GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško in njen direktor sodelujejo zgledno, upravni odbor je tisti, ki usmerja direktorja v uspešno delo.
Darja Kocbek, foto: Barbara Reya
GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško je novembra lani dobila novega predsednika upravnega odbora. To je Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK), največjega podjetja v regiji po številu zaposlenih. V posavskem pa tudi slovenskem prostoru ima izjemno težo in pomen. Dolgoletni direktor zbornice je Darko Gorišek.
Kako kot menedžer mlajše generacije vidite vlogo predsednika upravnega odbora GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško, kako nameravate nadaljevati in nadgrajevati delo svojega predhodnika?
Gorazd Pfeifer: Posavje je del Slovenije, ki ima velike možnosti za razvoj. Ne gre zgolj za energetiko, ki mora temeljiti na čisti proizvodnji, gre tudi za ostale dejavnosti, ki dajejo lokalnim ljudem širok spekter možnosti za kvalitetno življenje. V mislih imam predvsem kmetijstvo z vsemi podpanogami, turizem in mnoge gospodarske dejavnosti, ki so z nami že mnoga desetletja in jih je potrebno še naprej razvijati in posodabljati.
Kakšen načrt dela ste si zastavili za svoj mandat?
Gorazd Pfeifer: Po prvem vprašanju je logičen odgovor, da je potrebno združevati panoge in jim nuditi podporo za njihovo nadaljnje uspešno delovanje. Ker izhajam iz energetskega podjetja, je logično, da je moj pogled osredotočen na to dejavnost, jedrska energija in obnovljivi viri so po mojem znanju in izkušnjah za Slovenijo optimalna dolgoročna rešitev za ohranjanje suverenosti pri uporabi električne energije. A vsi člani GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško vendarle niso direktno povezani z energetiko, tako da je potreben širši pogled.
Kako ste začrtali sodelovanje z direktorjem zbornice, kaj bo njegova glavna naloga v času vašega vodenja upravnega odbora zbornice?
Gorazd Pfeifer: Vodstvo upravnega odbora GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško in njen direktor sodelujemo zgledno in ravno upravni odbor je s svojim vodstvom tisti, ki usmerja direktorja v uspešno delo. Direktor je tudi v stalni komunikaciji z vodstvom GZS in prav ta kombinacija je po mojem mnenju potrebna za usklajeno in dobro delo.
Kako kot dolgoletni direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško vidite vlogo predsednika upravnega odbora in kako se ta vloga spreminja skozi leta glede na spremembe v gospodarstvu, regiji, državi?
Darko Gorišek: Predsednika upravnega odbora vidim kot osebo, ki prihaja iz podjetja s ključnim vplivom na regijo in ima visoko raven integritete na ravni regije in širše, uživa ugled in spoštovanje med gospodarsko in laično javnostjo, ima vizijo gospodarskega razvoja regije ter uživa zaupanje in podporo med člani zbornice oziroma upravnega odbora.
Kako vi kot direktor prilagajate vodenje zbornice spremembam?
Darko Gorišek: Več kot polovico dosedanje aktivne dobe sem preživel na različnih vodilnih in vodstvenih mestih v gospodarstvu. Spremembe so moja stalnica. Bi bilo skorajda malček čudno, če sprememb ne bi bilo. Potrebno se je nenehno prilagajati tako času kot aktualnim razmeram. Karakterno sem »odprte narave«, sodelovanje, organiziranje, implementacija in grajenje zaupanja mi je na osebni ravni v veselje in izziv. V veselje mi je bilo sodelovati z dosedanjimi tremi predsedniki zbornice, v spodbudo in veselje pa mi je tudi sodelovanje s sedanjim predsednikom. Skupno jim je, da so vsi iz vrst energetike, ki je v Posavju po prihodkih ključna panoga.
Posavje ima velike možnosti za razvoj. Treba je združevati panoge in jim nuditi podporo za njihovo nadaljnje uspešno delovanje.
Kaj je po vaši oceni ključno za dobro sodelovanje med predsednikom upravnega odbora in direktorjem zbornice?
Gorazd Pfeifer: Vsekakor odprta in transparentna ter sprotna komunikacija, ključno je sprotno reševanje in zapiranje problemov in izzivov.
Darko Gorišek: Ključno je, da sva z novim predsednikom nadgradila dosedanje usmeritve zbornice na področju promocije gospodarstva regije, dobaviteljskih verig v jedrski energiji, usposobljenih kadrov za nadaljnji gospodarski razvoj regije, energetskega opismenjevanja v osnovnih in srednjih šolah, fakultetah ter tudi laične javnosti. V zadnjih desetletjih nismo imeli redukcij ali izpadov električne energije, pa se nam vsem zdi vse samoumevno. Vsi bi imeli vse dobrobiti, za to pa ne bi dali nič, sploh ne v povezavi z okoljem. Ne zavedamo se dovolj, da za temi dobrobitmi stojijo zapleteni sistemi in na stotine zaposlenih, ki skrbijo, da so nam te vedno na dosegu, ne glede na to, ali je to električna ali toplotna energija ali kakšen drug vir energije.
Referendum o gradnji JEK2 bo letos zagotovo najpomembnejši dogodek za regijo Posavje. Katere bodo po vaši oceni ključne dejavnosti GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško v kampanji pred referendumom, ko bo treba laični javnosti pojasnjevati zahtevne strokovne zadeve?
Gorazd Pfeifer: Zavedati se je potrebno, da je JEK2 velik slovenski projekt. Zavedamo se tudi, da bo fizično projekt v Posavju, da smo ga lokalni ljudje pripravljeni sprejeti in bo imela predvsem faza gradnje na Posavje velik vpliv. Zato mora Posavje aktivno sodelovati že v tem trenutku na mnogih področjih in GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško ima pri tem pomembno vlogo. Združevanje gospodarskih organizacij med seboj in z drugimi institucionalnimi organizacijami je ključ do uspeha. Menim, da imamo veliko podporo okolja do novogradnje, a sledi precej dela, da te podpore ne izgubimo. Zato bo vključevanje vseh interesnih strank v odprto in transparentno komunikacijo in kasneje v izvedbo temelj za uspešno izvedbo tako velikega projekta.
Darko Gorišek: Kot zbornica smo v promocijo izrabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije ves čas vpeti. Promocijo delamo, kjer se le da. Naj samo omenim, da smo v sodelovanju z NEK nedavno dvema skupinama obiskovalcev omogočili ogled elektrarne v času remonta. Poleg tega da so se seznanili s podrobnostmi delovanja elektrarne, so si lahko ogledali tudi tako imenovani zadrževalni hram in tam pogledali v samo notranjost reaktorja, ki je bil takrat odprt. Vsi, prav vsi, so bili po končanem ogledu navdušeni in obogateni z novimi spoznanji. Prepričan sem, da smo na ta način pridobili več kot 20 novih promotorjev izrabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. Sicer pa se bomo na zbornici v podporo referendumu dodatno angažirali z namenom, da bi gospodarski in laični javnosti predstavili izrabo jedrske energije za proizvodnjo električne energije kot najboljšo opcijo za zeleni prehod. JEK2 je temelj prihodnje energetske samooskrbe, ki je poleg prehranske samooskrbe in ekonomske uspešnosti temelj družbe.
Koga nameravate pritegniti k sodelovanju?
Darko Gorišek: K sodelovanju želimo pritegniti vse posavske občine in občine, ki mejijo na regijo. Projekt JEK2 in več kot 40-letne izkušnje obratovanja NEK želimo predstaviti tudi upravnim odborom regijskih zbornic in združenj. V javnosti je kup nepotrebnih bojazni. Se pa kot narod ne zavedamo dovolj, kaj vse po 40 letih uspešnega obratovanja NEK že imamo v podpro JEK2. Države, ki se danes odločajo za izgradnjo jedrskih elektrarn, nam to podporno okolje oziroma infrastrukturo močno zavidajo. Želimo si, da tukaj spoznanja v javnosti nadgradimo.
Kakšen je pomen NEK, ki jo vodite, za posavsko regijo in kaj bo dodatno regiji prinesel drugi blok jedrske elektrarne, če bo dograjen?
Gorazd Pfeifer: Ne bom preveč skromen in bom rekel, da takšni objekti ne dvigujejo ravni tehnične kulture le v lokalnem okolju, kjer je vpliv dobro prepoznan, ampak tudi na ravni države. Celo več, ko si postaviš takšno vizijo, kot smo jo v NEK pred mnogimi leti – biti zgled jedrske varnosti in odličnosti na globalni ravni –, potem razširiš vpliv tudi čez državne meje. 40 let delovanja NEK je potrdilo, da v Posavju znamo z jedrsko energijo in ne dvomim, da smo pripravljeni tudi na JEK2. Z jedrsko tehnologijo lahko upravljajo kompetentni in zaupanja vredni ljudje in če je temu tako, potem ima ta izjemno pozitivne lastnosti in nosi blaginjo državljanom. Je namreč stabilen, dolgoročen vir energije in ima odgovore na vsa vprašanja, ki pa jih nekateri žal nočejo slišati.
Objekti, kot je NEK, dvigujejo raven tehnične kulture tako v lokalnem okolju kot na državni ravni.
Za zanesljivo in varno obratovanje NEK je potrebno imeti vrhunsko stroko. Lahko pojasnite, kako se je ta stroka razvijala v Sloveniji, kako je vpeta v celotno področje razvoja in izkoriščanje jedrske energije?
Gorazd Pfeifer: Ja, vrhunsko stroko, ki je pred 50 leti zagnala ta projekt in potem izjemno usposobila naslednje generacije. Ključni so ljudje. Kompetentni, zavzeti sodelavci živijo z jedrsko kulturo kot športnik s svojo disciplino. Res se lahko primerjamo s športom, pred samostojno izvedbo sodelavci v NEK namreč potrebujejo ogromno treninga, učenja, pridobivanja izkušenj in veščin. Potem se od njih pričakuje brezhibno izvedbo aktivnosti, ko ta pride na vrsto. Pri športu je zelo podobno.
Kaj slovenska jedrska stroka pomeni v evropskem in svetovnem merilu, je za mlade dovolj privlačna, da se odločajo za te poklice, kako v NEK pridobivate kadre?
Gorazd Pfeifer: Mislim, da je privlačna, še vedno. Zakaj? Predstavlja meddisciplinarne izzive: elektrotehnik se uči strojništvo, kemijo, jedrsko fiziko, termodinamiko, hidrodinamiko, strojnik elektrotehniko in ostalo. Torej, jedrska tehnika ponuja oziroma zahteva izjemno široko znanje in posledično stalno izpopolnjevanje, tako rekoč vseživljenjsko izobraževanje in tega smo navajeni od vsega začetka. Zato je ves slovenski jedrski program precej cenjen v evropskem in celo svetovnem strokovnem jedrskem področju.
Kaj za regijo in slovensko stroko pomeni renesansa izrabe jedrske energije v okviru zelenega prehoda?
Gorazd Pfeifer: Predvsem priložnost ostati, delati doma in biti v stiku z visoko tehnologijo. Danes se jedrska energetika sooča dodatno z mnogimi »modernimi« strokami: digitalizacijo in kibernetsko varnostjo, umetno inteligenco, trajnostnim poslovanjem … Tudi v teh temah želimo biti na najvišjih standardih. Tako vabimo nove sodelavce izjemno različnih tematik, da se nam pridružijo v jedrski energetiki.
Katera so glavna podjetja v posavski regiji, ki so nosilci razvoja jedrske stroke?
Darko Gorišek: Nosilec razvoja energetike je nedvoumno podjetje GEN, ki ima med drugim v lasti tudi 50 odstotkov NEK. Za varno delovanje NEK in s tem razvoj stroke pa je zagotovljeno na več ravneh s strani različnih institucij, ki so med seboj neodvisne. Tako je NEK neprestano podvržen zunanjim presojam varnega obratovanja, ki ga opravljajo različne slovenske pa tudi tuje institucije. K razvoju jedrske stroke in varnemu obratovanju pa nedvoumno pripomorejo tudi dobavitelji. Na ravni regije je teh na okroglo štirideset. Omenil bi podjetje NUMIP, ki je specializirano za izvedbo modifikacij in vzdrževalnih posegov v jedrskih elektrarnah; podjetje SIPRO inženiring je specializirano za cel spekter storitev – od projektiranja do izvedb nadzora, podjetje ELMONT pa za vzdrževanje elektro opreme. Podjetje Kostak je v sodelovanju z Westinghouse E.C. lansko leto dogradilo suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva.
Kaj pa na ravni Slovenije?
Darko Gorišek: Na ravni Slovenije je vključena malodane vsa stroka, od Inštituta Jožef Stefan, fakultet, inštitutov, do specializiranih storitvenih podjetij. Seznam razvojnih dobaviteljev je dolg, zaključil bi ga z Društvom jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki si nenehno prizadeva, da smo v petih desetletjih obogatili in razvili slovensko izrazoslovje na področju jedrske industrije. Od tod tudi razlika med NEK in JEK.
Glavni izziv za regijo je zadržanje mladih, kompetentnih, izobraženih ljudi v lokalnem okolju.
Posavska regija je energetska regija. Kakšen je pomen energetskih podjetij za regijo, njeno inovativnost, gospodarsko uspešnost?
Darko Gorišek: Ja, v Posavju se v okviru skupine GEN proizvede v povprečju skoraj polovica vse električne energije v Sloveniji.
Za tem stoji tudi ekonomska uspešnost regije, ki nas pri večini kazalcev in kazalnikov uvršča nad slovensko povprečje. So tudi področja, kjer močno odstopamo navzgor. Če bi na primer pogledali kazalnik »Prihodki od prodaje na zaposlenega«, smo več kot 2-krat nad slovenskim povprečjem. Sicer pa smo izvozno orientirana regija, saj več kot 60 odstotkov vseh prihodkov od prodaje podjetja zaslužijo na tujih trgih.
Čemu pripisujete ta uspeh?
Darko Gorišek: Ključ uspeha so zagotovo kadri, ki nenehno zasledujejo izboljšave in inovacije. Procesi v energetiki, tudi prodajni, so močno podvrženi digitalizaciji in od tu izvirajo številne inovativne rešitve, ki so jih izvedli v podjetjih NEK, HESS, GEN-i in TEB. Omeniti moram tudi skupino zanesenjakov, zbranih okoli podjetja GEN, ki je v podporo širjenja interesa za energetiko med mladimi razvila interaktivni simulator delovanja NEK za spodbujanje in krepitev energetske pismenosti.
Kako inovativna so nasploh podjetja v posavski regiji, katera področja in panoge poleg jedrske bi še izpostavili kot najbolj inovativna?
Darko Gorišek: Če posavska podjetja ne bi bila inovativna, ne bi bili uspešni, kot smo. Prisotni smo na vseh kontinentih sveta, delujemo pa na zelo razpršenih področjih. Če ponazorim inovativnost slikovito, lahko z veseljem rečem, da skorajda ni avta, v katerem ni kakšen sestavni del, ki je bil narejen v naši regiji oziroma v TPV Automotive, skupini Resistec, SILIKO. Najhitrejši vlaki na svetu imajo vgrajene inovativne zavorne diske podjetja Kovis, veliko je 5-zvezdničinih hotelov, ki jih je v celoti opremilo podjetje Stilles. Podjetje Tanin, ki je lani praznovalo 100 let delovanja, iz biomase proizvaja produkte za veterino, enologijo, tekstil in usnje. Številne države tiskajo denar na zaščitnem papirju, ki je proizveden v podjetju Radeče papir nova. Številna transformatorska ohišja so proizvedena v podjetju Preis, podjetje Willy Stadler proizvaja najsodobnejše linije za recikliranje odpadkov. Za omenjenimi podjetji so razvojno-inovativne ekipe, zato je inovativnost v regiji sestavni del vsakodnevnega delovanja podjetij. Omeniti pa moram tudi številna manjša podjetja, ki so pri inovativnih rešitvah neverjetna, na primer INO, MINT in CNC Borštnar.
Ključ uspeha so kadri, ki nenehno zasledujejo izboljšave in inovacije.
Kateri so glavni izzivi za regijo v letošnjem letu in kje vidite rešitve zanje?
Gorazd Pfeifer: Zadržati mlade, kompetentne, izobražene ljudi v lokalnem okolju. Slovenija se nevzdržno centralizira, obrobna področja pa se praznijo oziroma postajajo zgolj vikend destinacije. Poznam področja, ki so jih mladi popolnoma zapustili, celo odšli le nekaj kilometrov daleč v sosednje države. Tega v Posavju še ne beležimo močno, a je potrebno reagirati takoj in predvidljivo. Šolski centri imajo veliko vlogo pri tem in jim moramo pomagati.
V kolikšni meri so letošnji izzivi za posavsko regijo primerljivi s preteklimi po zahtevnosti?
Darko Gorišek: Vsako leto je po svoje zahtevno in s sabo prinese svoje izzive in tveganja. Cene surovin in materialov se umirjajo, kar je dobro. Prav tako so se cene električne energije in ostalih energentov nekako umirile in so še na sprejemljivi ravni, bo pa velik izziv napovedan strošek za omrežnino. S stališča zaposlenosti je v regiji ključna panoga predelovalni sektor, ki ima tudi največje stroške električne energije. Na tem področju je kar nekaj nedorečenosti in različnega razumevanja. Prihajajo še nove davčne obremenitve in posledično nižanje konkurenčnosti.
Kaj pa zunanji dejavniki?
Darko Gorišek: Zaenkrat nas tveganja logističnih tokov na osi vzhod-zahod niso prizadela, kljub temu da delujemo na globalnih trgih. Z bojaznijo pa zremo na rast napetosti zaradi vojnih žarišč in posledično nestabilnosti, ki se krepi na svetovni ravni. Ključni izziv pa ostajajo kadri. Žal na ravni regije nimamo strategije privabljanja kadrov na vseh ravneh, tako da se podjetja znajdejo po svoje. Ocenjujemo, da brez privabljanja in načrtnega vključevanja v družbo ne bo več šlo. Omeniti moram še letošnji zaplet, ki izvira iz uredbe za varovanje vodnih virov. Industrijska cona Drnovo vzhod in zahod je ključna industrijska cona, ki jo ima mestna občina Krško na voljo za širitev gospodarstva. Upoštevajoč administrativne zaplete in različna tolmačenja akterjev bo kaj lahko pridobitev gradbenih dovoljenj na tem področju misija nemogoče.
Kakšne odgovore ima za te izzive pripravljene gospodarstvo regije?
Darko Gorišek: Razvojnemu svetu regije Posavje bomo v GZS Posavski gospodarski zbornici, Krško predlagali, da se skupaj lotimo priprave strategije privabljanja kadrov. Želimo si, da bi za strategijo stal konkreten plan potrebnih aktivnosti z rokom in odgovornimi. Glede industrijske cone Drnovo vzhod in zahod smo v stiku z ministrstvom za naravne vire in prostor, ki smo mu v sodelovanju z Obrtno podjetniško zbornico Krško predali naše poglede na omenjeno problematiko. Kljub temu da smo v regijo povabili ministra Jožeta Novaka, žal do danes nismo dobili nobenega odziva.
Kateri so glavni premiki, ki jih je gospodarstvo v posavski regiji naredilo v zadnjih petih letih?
Darko Gorišek: Kljub pandemiji covida-19 in dogajanju na energetskem področju je dodana vrednost zadnjih pet let neprestano rasla. Rasti dodane vrednosti je sledila tudi rast plač. Na področju energetike je glavni premik nedvoumno podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043, dograditev že omenjenega suhega skladišča za izrabljeno gorivo v NEK ter postavitev največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki se razprostira na šestih hektarjih na desnem bregu Save blizu Brežic. To je prva elektrarna v Sloveniji, ki dosega moč 6 MW. Je tudi prva, ki je priključena na prenosno 110 kV omrežje in je hkrati četrti agregat hidroelektrarne Brežice. Omeniti gre še nedavno podpisano pogodbo za gradnjo skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Rast prihodkov in tudi števila zaposlenih je posledica prihoda podjetja TPV Automotive v regijo. Sedež ima v Brežicah in deluje na dveh lokacijah. V regijo se je dokončno preselilo še podjetje NARAYAN.
Malodane vsa podjetja v regiji so naporedovala, vendar pa se uspehi ne odražajo v želenih višinah investicij.
Katere investicije podjetij bi izpostavili?
Darko Gorišek: Med večjimi investicijami bi omenil podjetje SOP International, ki je nedavno dogradilo novo proizvodno halo in letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja. Širi se podjetje Lastinski pak, ki gradi nove proizvodne prostore za izdelavo papirne embalaže, podjetje Vipap Videm-Krško se je izkopalo iz finančnih težav, podjetje Kostak se je močno internacionaliziralo in v zadnjih letih dosega zavidljive rezultate. Zelo prodorni so postali v KZ Krško, kjer z novimi marketinškimi pristopi in sodobnimi enološkimi pristopi širijo svoj trg in prepoznavnost.
Napredovala so malodane vsa podjetja, žal pa se uspehi ne odražajo v želenih višinah investicij.
Kaj je glavna moč gospodarstva posavske regije, kje vidite še neizkoriščene možnosti?
Darko Gorišek: Glavna moč regije so kadri, inovativno gospodarstvo, ki je internacionalizirano, geografska lega – regijo prečka eden izmed glavnih logističnih koridorjev na osi vzhod-zahod. Ta koridor je tako železniški kot avtocestni.
Perspektiva je v nadaljnji pridelavi zdrave hrane s poudarkom na sadju, zelenjavi, vrhunskih vinih, reji avtohtone pasme krškopoljski prašič, kulinariki in širitvi turističnih kapacitet. Kakovost življenja in pogoji življenja so v regiji na zavidljivi ravni. Infrastruktura, kot so osnovne šole, vrtci, športni objekti, glasbene šole, nudijo dobre pogoje za privabljanje usposobljenih kadrov v regijo.
Neizkoriščena priložnost ostaja povečanje hitrosti železniških prevozov (osebnih in tovornih) na relaciji Ljubljana-Zagreb. Tudi osrednji del tretje razvojne osi in navezava mirnske doline na os, se ne premika z želeno hitrostjo. S pravilnimi pristopi se bo gotovo tudi to spremenilo.
