Shrani za kasnejše branje.
Lokalne javnosti imajo eno ključnih vlog v smislu podpore projektu za dograditev drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2), strokovnjaki, ki upravljajo elektrarno, pa imajo največjo verodostojnost pri argumentiranju odločitev in rešitev.
Darja Kocbek
»Verjamem, da vedo strokovnjaki jedrskega in energetskega področja že danes odgovoriti na večino tehničnih vprašanj glede novega bloka jedrske elektrarne (JEK2),« pravi mag. Franc Katič, direktor podjetja SIPRO Inženiring. To velja še posebej za tiste z izkušnjami obratovanja, eksploatacije, posodabljanja. Nekaj jih je sodelovalo že pri gradnji obstoječe jedrske elektrarne v Krškem. Še posebej strokovnjaki, ki upravljajo elektrarno in s svojimi družinami živijo v njeni neposredni bližini, imajo največjo verodostojnost pri argumentiranju odločitev in predlaganih rešitev.
»Če bi bil sam v vlogi investitorja, bi ob upoštevanju specifičnosti lokacije, čim prej želel imeti podatek o višini investicije za enote posameznih dobaviteljev ožjega izbora, ceno na inštaliran kilovat in kilovatno uro v času načrtovane življenjske dobe (na primer sedanja vrednost),« pravi Franc Katič. Po njegovih besedah bo verjetno to tudi eno izmed pomembnejših vprašanj volivcev pred referendumom.
V podjetju SIPRO Inženiring po direktorjevih besedah zelo dobro poznajo delovanje in sisteme jedrske elektrarne. To velja za veliko večino zaposlenih. »Inženirji našega podjetja se dnevno srečujemo z raznimi aktivnostmi obratovalne podpore in posodabljanja tega objekta, smo redno na objektu in tako rekoč z njim živimo. Ravno zaradi dovršenosti tehnologije nam je jedrski objekt izziv in zagotovilo zanesljivega in varnega obratovanja,« razlaga Franc Katič.
Za zanesljivo oskrbo z električno energijo moramo večji delež električne energije pridobivati iz zanesljivih, nizkoogljičnih virov.
Foto: arhiv GEN
Kar nekaj podjetij, ki so člani GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško, ima ogromno znanj s področja jedrske energetike, zato »lokalna gospodarska zbornica tako rekoč diha z jedrskim objektom, podobno tudi lokalne skupnosti in celotna posavska regija«. Dobre izkušnje in poznavanje, ki jih imajo tako podjetja, regionalna gospodarska zbornica, lokalne skupnosti in celotna regija, so lahko prepoznane in jih je mogoče promovirati tudi v fazi priprave na referendum o drugi enoti, meni Franc Katič.
Laični javnosti, ki bo odločala na referendumu, bi po njegovi oceni predvsem bilo potrebno pošteno povedati in obrazložiti, kakšne alternative sploh imamo na razpolago. »Če hočemo imeti zanesljivo oskrbo z električno energijo, biti vsaj v večji meri neodvisni od uvoza elektrike, pridobivati večji del električne energije iz (zanesljivih) nizkoogljičnih virov, potem sploh ne vidim alternative drugemu bloku jedrske elektrarne. Menim, da je že sedaj odvisnost od uvožene elektrike prevelika in smo tu izpostavljeni (pre)velikim tveganjem,« pojasnjuje Katič.
Ob upoštevanju načrtovanega zapiranja premogovnih blokov v naslednjem desetletju, pa po poteku podaljšanega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK), prepočasnem umeščanju v prostor še tistih nekaj hidroelektrarn, ki bi jih lahko dogradili, ter preostalih obnovljivih virov, ukinjanju nekaterih ogljičnih virov za ogrevanje, vse več toplotnih črpalkah in klimatskih napravah, prehodu prometa na elektriko, vse večji porabi električne energije v industriji zaradi robotizacije, informatizacije, določenih procesov, lezemo v brezno vse večje odvisnosti in tveganja glede oskrbe z električno energijo, opozarja Franc Katič.
Industrija (predelovalne dejavnosti, rudarstvo in energetika) ustvari v posavski regiji 37 % celotne dodane vrednosti, od tega predelovalne dejavnosti 23 %. Dobro šestino dodane vrednosti ustvarijo uprava in obramba, socialno varstvo in zdravstvo, 15 % trgovina, gostinstvo, promet, 9 % poslovanje z nepremičninami in gradbeništvo ter 6 % strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Z vidika gospodarskih družb, ki imajo sedež v posavski regij, pa 38 % dodane vrednosti ustvarijo družbe iz predelovalnih dejavnosti in 27 % iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro (leto 2022).
Pripravila Analitika GZS
Mnoge države so po njegovih besedah že ugotovile, da brez jedrske energije ne gre, in oživile ali začele projekte s tega področja, nekatere pa so se zelo »opekle« z negativnim pristopom do jedrske energije, kar je danes očitno. Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo se danes v svetu gradi 59 jedrskih reaktorjev, daleč največ, 25 na Kitajskem. »Žal običajno mediji poročajo bolj z negativne plati, o tistih enotah, kjer so pri gradnji nastale zamude ali se je cena povečala. Vendar so bile mnoge enote dograjene v predvidenih rokih oziroma brez večjih zamud in podražitev. Predvsem take bi morali imeti za vzor,« poudarja Katič. Po podatkih World Nuclear Association je v načrtovanju v svetu še več kot 100 reaktorjev. Zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti in veliko naročil se večkrat omenjajo čakalne vrste za glavne, večje komponente. Predvsem države, ki imajo veliko gospodarsko rast, pospešeno gradijo nove enote.
Jedrska stroka je po besedah Franca Katiča dosegla skokovit razvoj po drugi svetovni vojni, podobno kot letalska in vesoljska stroka. V desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo predvsem v zahodnem svetu dograjenih veliko jedrskih elektrarn, ki so se izkazale z odličnim, zanesljivim in varnim obratovanjem. Prav gotovo se je izkazal tlačnovodni (PWR) tip reaktorja. »V Sloveniji imamo neke vrste privilegij, da že več kot štiri desetletja obvladujemo tovrstno tehnologijo. Ne glede na dovršenost jedrske tehnologije v sedemdesetih in osemdesetih prejšnjega stoletja, je šel razvoj naprej in z uvajanjem novih tehnologij so jedrske elektrarne postajale še sodobnejše, zanesljivejše in z dodatnimi sistemi aktivne in pasivne varnosti,« pojasnjuje Katič.
Slovenija ima po besedah Franca Katiča privilegij, da že več kot 40 let obvladuje jedrsko tehnologijo.
Foto: arhiv Sipro Inženiring
Posavska regija je v 2022 predstavljala 2,8 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji. BDP na prebivalca te regije je znašal 21.132 EUR in je bil peti najnižji med 12 regijami. Od povprečja države je bil nižji za 21,8 %; v regiji je živelo nekaj manj kot 76 tisoč prebivalcev ali 4 % vseh prebivalcev Slovenije. Z 78,5 prebivalca na km2 spada med manj poseljene regije v Sloveniji.
Pripravila Analitika GZS
Izsledki stalnega razvoja in obratovalnih izkušenj so se implementirali tudi pri posodobitvah elektrarn v obratovanju. Lep primer je tudi NEK, ki je lahko zgled uporabe sodobnih tehnologij in dognanj ob stalnih posodabljanjih elektrarne, kar je razvidno tudi iz rezultatov, ki jih elektrarna dosega.
Pri gradnji novih elektrarn je tudi prišlo do napredka tehnologij in pristopov, kot je na primer načrtovanje v digitalnih okoljih, modularnost, vendar pa so se po drugi strani zaostrile okoljske in varnostne zahteve, tako da se sam čas gradnje ni temu primerno skrajšal.
Lokalne javnosti imajo ključno vlogo
V Skupini GEN bodo v mesecih do napovedanega referenduma zagotovili strokovne podlage in celovite informacije o projektu dograditve JEK2. »Aktivno bomo sodelovali v argumentirani in strokovni razpravi o projektu ter energetski prihodnosti Slovenije. Javnosti bomo predstavili okvirno ceno projekta, časovnico umeščanja v prostor, pridobivanja gradbenega dovoljenja in dograditve ter nabor možnih dobaviteljev tehnologije in dizajnov,« pojasnjujejo. Zagotoviti želijo, da bodo imeli državljani in državljanke dovolj informacij za argumentirano odločitev na referendumu. Podpora na referendumu bo zanje zelo pomemben signal za nadaljevanje in pospešitev projekta.
Lokalna skupnost po oceni Skupine GEN z obstoječo jedrsko elektrarno uspešno sobiva že desetletja in izkazuje tudi visoko stopnjo zaupanja v upravljanje s to tehnologijo. Prav lokalne javnosti imajo zato eno ključnih vlog v smislu podpore projektu JEK2. »Pred referendumom zato krepimo sodelovanje z župani in občinskimi sveti posavskih občin, GZS Posavsko gospodarsko zbornico, Krško in drugimi lokalnimi deležniki, lokalno prebivalstvo pa bomo v lokalnih medijih in po drugih komunikacijskih kanalih aktivno obveščali in osveščali o jedrski energiji in projektu, ki bo med samo pripravo in izgradnjo pomembno vplival na življenje v regiji in imel nato v obdobju obratovanja dolgoročno močan pozitiven učinek na gospodarstvo Posavja in celotne Slovenije,« razlagajo v Skupini GEN.
V Sloveniji, zlasti v Posavju, po njihovih besedah delujejo številna podjetja, ki so že uspešno uveljavljena na jedrskem področju. Intenziven razvoj jedrske industrije v EU in po svetu spodbuja tudi pospešen razvoj dobavnih verig za jedrske novogradnje ter zainteresiranim slovenskim podjetjem prinaša mnoge nove priložnosti. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije aktivno sodeluje z dobavitelji tehnologij pri organizaciji dogodkov za zainteresirana podjetja.
Po višini povprečne bruto plače v posavski regiji je ta umeščena na sredino med 12 statističnimi regijami (2.117,3 EUR v letu 2023), v tem obdobju je bila za 4,7 % nižja od povprečne slovenske bruto plače. V 2023 je bila povprečna bruto plača v posavski regiji nominalno višja za 11,3 % v primerjavi z letom 2022 (v Sloveniji za 9,7 %). Januarja 2024 je bila povprečna bruto plača višja za 8 % v obdobju enega leta.
Pripravila Analitika GZS
Tudi v Skupini GEN izpostavljajo, da imamo v Sloveniji več desetletne pozitivne izkušnje z jedrsko tehnologijo in obratovanjem jedrske elektrarne. V zadnjih 50 letih sta jedrska tehnologija in stroka doživeli pomemben tehnološki in strokoven napredek na področjih tehnologije jedrskih reaktorjev, varnostnih standardov, razvoja novih materialov in komponent ter gradnje. Nenehno se je razvijalo in nadgrajevalo tudi znanje o upravljanju z jedrsko tehnologijo, saj mednarodno tesno povezana strokovna jedrska skupnost temelji na izjemno visokih varnostnih standardih in učinkoviti izmenjavi informacij. »Cilj vseh teh izboljšav je zagotoviti dolgoročno varno, stabilno in trajnostno obratovanje jedrskih elektrarn za dobrobit gospodarstva, družbe in okolja, ter minimizirati možnost nepredvidenih dogodkov,« pojasnjujejo v Skupini GEN.
